Opazovanje Heliksa (Vijačnice) - primerjava treh daljnogledov
(15X70, 16X80, 20X80)
- 20. avgust 2015
Zjutraj ob 2 h sem se s tremi daljnogledi lotil opazovanja (za mnoge) najlepše in največje planetarne meglice NGC7293 (Heliks v Vodnarju).
Nekaj besed o planetarni meglici Heliks.
Meglica Heliks je Zemlji najbližja planetarna meglica, nahaja se le okoli 700 svetlobnih let od nas v smeri ozvezdja Vodnar in meri v premeru približno 3 svetlobna leta. Vsebuje dva skoraj pravokotna diska, kot tudi loke, udarne valove ... Pozornost vzbuja tudi veliko nenavadne geometrijske simetrije. Kako je zvezda podobna našemu Soncu ustvarila tako čudovito zamotano geometrijo je še predmet raziskav. Problem tega prekrasnega "nebeškega očesa" je, da je kljub spodobni svetlosti (magnituda 7.6), zaradi svoje velikosti (16' × 28' - več kot pol Lune), zelo difuzna (ima majhno površinsko svetlost). Tako predstavlja kar nekaj težav nekomu, ki vse stavi na magnitudo. V bistvu je kar težak objekt, sploh ker je pod ekvatorjem in zato nizko nad obzorjem (jeseni ga v večernih urah zaznamo na jugu).
Če strnem lastno izkušnjo - rabimo zenico 4 do 6 mm in povečavo vsaj 15x ali bolje več. Še beseda o izstopni zenici daljnogleda. Zenica poda premer izstopnih žarkov iz daljnogleda in se izračuna kot kvocient med premerom objektiva in povečavo (recimo za daljnogled 16X80 je izstopna zenica enaka 80mm/16 = 5mm). Izstopna zenica seveda ne sme biti večja od zenice očesa opazovalca - drugače izgubljamo svetlobo. Večja je zenica, svetlejša je slika objekta - a zato tudi manjša (vstopna svetloba je zbrana na manjši površini). Velike zenice rabimo torej pri velikih in šibkih objektih (meglicah, kopicah, nekaterih galaksijah ...). A tudi povečava je kdaj zelo pomembna - da sploh zaznamo nebesni objekt.
Sam sem opazoval planetarno meglico Heliks s tremi daljnogledi (vrednosti od 60 EUR do nekaj 100 EUR):
Po vrsti si sledijo daljnogledi po kvaliteti opazovanja meglice Heliks:
na vrhu je slika daljnogleda 15X70 (Celestron - SkyMaster) [ocena 6], na sredi 20X80 (Celestron - SkyMaster) [ocena 8],
spodaj 16X80 (Vixen ali "Lisica") [maksimalna ocena 10].
Slika ponazarja, kakšna je približno (z daljnogledom 16x80) podoba planetarne meglice Heliks v Vodnarju. Seveda ob solidnih pogojih, nič Lune in kar se da malo svetlobnega onesnaženja.
Kako pa najdemo Fomalhaut - ena možnost je, da najprej na nebu poiščemo (očitnega) Pegaza in se nato pomikamo v smeri od Beta do Alfa Pegaza in naprej proti jugu - po recimo treh razdaljah "Beta - Alfa" Pegaza zagotovo zadanemo zvezdo Fomalhaut.
Kako najdemo planetarno meglico Heliks - NGC7293 - v Vodnarju. Namig - zvezda Fomalhaut v Južni ribi je za večino začetek poti do meglice. Ko vzide Južna riba s Fomalhautom, se ve, da je Heliks že vsaj dobrih 10 stopinj nad obzorjem - a je dobro počakati do kulminacije.
Pot do Heliksa v štirih korakih (1, 2, 3, 4).
Seveda sem najprej poiskal svetlo zvezdo Fomalhaut (mag. 1,2) v Južni ribi, ki jo najlažje najdemo, če se pomikamo v smeri od Beta do Alfa Pegaza in naprej proti jugu. Nato sem v štirih korakih poiskal lokacijo, kjer bi naj "prebival" znameniti Heliks. Od Fomalhauta (1) sem šel do Epsilon Južne ribe (2), nato (3) do zvezde HIP 111515 in v četrtem koraku (4) do Ni Vodnarja - zraven "desno" pa leži Heliks. Seveda so možne tudi druge poti do Heliksa.
Tako je v teoriji - a z daljnogledom 15X70 (zenica 4.7 mm) sem taval in taval v temi okrog zvezde "Ni Vodnarja" - in kje je sedaj ta lepotica? A sem vztrajal - in po nekaj minutah se mi je zazdelo, da le s stranskim vidom zaznam nek madež - a je to Heliks? Če je, bi ga moral enostavneje zaznati z Vixnom 16X80. Težjo mrcino (zenica 5 mm = 80/16) vzamem torej v roki in glej, ni bil potreben stranski vid - kar v centru polja in očesa je zasvetila planetarna kraljica NGC7293. Bila je velika in svetla - skoraj bela, enako zvezde - kako enostavno. Meglica se je zdela nekoliko ovalna. Vixen se je tudi tokrat izkazal kot izjemen daljnogled - je nekoliko težji (2.39 kg) - a ob impresivni sliki se opazovalec podzavestno umiri - vidno polje ima tudi zelo spodobno 4.3°. Naenkrat se je zazdelo, da se Heliks takoj in očitno zazna - a oči morajo biti res dobro prilagojene temi.
Kaj pa Celestron (SkyMaster) 20X80? Ima kar 20X-no povečavo (zenico 4 mm) - je nizkocenovni velikan - in med eksperti velja fraza: "Za ceno veliko nudi (Great value for the money)." Ima pa tudi zelo solidno polje 3,7 °, kar pa odtehta kakšno pomanjkljivost. In presenečenje - kljub najmanjši zenici od treh uporabljenih daljnogledov, sem planetarko Heliks tudi z daljnogledom 20X80 zaznal kar direktno - bila je velika, očitna, le bolj rumena in nekoliko šibkejša (kot da bi jo opazoval skozi kak filter). Spet se je izkazalo, da tudi povečava nekaj šteje.
Povzetek opazovanj glede izbire daljnogleda.
Če nimate denarja za kaj dražjega, je daljnogled Celestron (SkyMaster) 20X80 zelo solidna izbira - a teža in povečava zahtevata določene kompromise (tudi slika ni ravno biser - a je dovolj dobra in svetla, da nam nudi precej več kot bi razbrali iz cene [160 EUR, 2014 je stal zgolj 130 EUR] in kot to omaluvažujoče piše na nekaterih forumih).
In zlato medaljo dobi ... Vsekakor pa je Vixen 16X80 zmagovalec - je izjemna naprava - v sebi skriva ogromno posrečenih kompromisov: veliko vidno polje 4.3°, solidno povečavo 16X in izjemno zenico (5 mm) ter seveda kvalitetno izdelavo ohišja in odlično optiko. Vixen ima protirosni ščit, z očali se odlično opazuje (pomaga enostavno nastavljivi distančni obroč, SkyMaster ima zgolj gumo, ki pa se za očala ne da nastavljati), torba je kvalitetna in dovolj kompaktna. Slika na sredi polja je odlična (nekateri ločijo celo komponenti Mizar A in B) - čisto na robu pa je opaziti nekaj astigmatizma, a to ne moti. Slika je svetla - naravna - pri SkyMasterju pa je precej "rumena" ... Ima pa Vixen tudi nekaj nedoslednosti, nekatere moti trda obroba okularjev (obroč je nekoliko trd za okolico oči) - a nastavljivi obroč je hkrati odličen za prilagoditev daljnogleda na očala. Zdi se tudi, kot da ima fokuser, za posamezne opazovalce, kdaj premalo hoda za neskončnot - a se ujame (kdaj bolj na trdo) ... A vse te dobre lastnosti (ki jih je veliko več kot slabosti) proizvajalci in trgovci precej drago zaračunajo - a še zmeraj je ta daljnogled v zmernem cenovnem razredu in ga vsekakor toplo priporočam (če se seveda "prašiček" dovolj napolni). Če pa je šparavček napol poln - pa sta po vrsti Celestron (SkyMaster) 20X80 in seveda malček med velikani Celestron (SkyMaster) 15X70, zelo solidna nadomestka. 15X70 ima prednosti glede teže in velikosti ter cene in še zmeraj solidnih optičnih lastnosti. Heliks je za 15X70 kar težaven objekt - a se ga zazna. Problem daljnogleda 15X70 (SkyMaster) je, da ima v resnici efektivni premer objektiva "le" okrog 63 mm in ne 70 mm (zmanjšan pa je zaradi korekcije napak objektiva v samih okularjih - s "field stop" - sliki spodaj). A to je še zmeraj solidna odprtina (63 mm) in daljnogled 15X'70' (bolje 15X63) je za mnoge megličaste objekte izjemen.
Pri velikosti izstopne zenici se to ne pozna (to je trik ...), pozna se pa seveda pri skupni količini svetlobe. Razen dražjih daljnogledov, imajo vsi praktično do 10% manjše efektivne premere objektivov (da se pomeriti z vzporedno svetlobo skozi okular, kjer se "field stop" (zaslonka) korekcija projecira na bel papir pred objektivom - in če je osvetljen del papirja manjši od premera objektiva, se tako oceni efektivni premer naprave). Vixen teh težav praktično nima.
Vir slik: http://www.garyseronik.com/?q=node/117
Heliks kot ga je posnel teleskop Hubble - veličastna podoba.
Če opazujete planetarno meglico Heliks s teleskopom, naj bo izstopna zenica iz okularja teleskopa vsaj 4 mm ali tudi 5 mm, še bolje 6 mm. Povečava je v tem primeru kar premer objektiva deljen z izstopno zenico. Recimo, radi bi čim svetlejšo sliko in izstopno zenico 5 mm, imamo pa teleskop s premerom objektiva 300 mm (f/5). Iz formule za izračun zenice izrazimo povečavo, ki bo torej 300 mm/5 mm = 60X. Kar pomeni, da potrebujemo okular goriščne razdalje 5*300 mm/60 = 25 mm. To je pa standardni okular, ki je večinoma priložen k Newtnu 300 mm, f/5.
Še pojasnilo, kaj pomeni zapis f/5. Številka 5 je zaslonka ali goriščno razmerje in je direktno merilo za svetlost slike teleskopa, če rečimo slikamo v primarnem fokusu teleskopa. Zaslonka je kar razmerje med goriščno razdaljo deljeno s premerom objektiva teleskopa. Recimo teleskop goriščne razdalje 1250 mm in premera objektiva 250 mm ima zaslonko 1250 mm/250 mm = 5. Pri teleskopih gredo zaslonke od približno 4 pa tja do okrog 13. T. i. "hitri" teleskopi so tisti, ki imajo majhne vrednosti zaslonk (6 ali manj: f/6, f/5, f/4.6, f/4, ...), torej velike premere objektivov in tozadevno zelo svetle slike. Počasnejši teleskopi pa imajo zaslonke 7 ali več. Bolj natančna razdelitev teleskopov pravi da so hitri tisti z razmerjem manj kot f/5, od f/6 do f/10 so srednje hitri, počasni teleskopi pa imajo goriščno razmerje več kot f/10.
Vse bolj so popularni teleskopi tipa Newton f/5 - imajo kratke cevi in zaradi izboljšanja kvalitete oblike zrcal (brušenja), se da z njimi opazovati tako pri seveda majhnih povečavah (objekti globokega neba, kjer rabimo veliko polje in svetlo sliko) pa tja do limite maksimalne povečave (M = 2.3*D [mm]), kar pride prav pri planetih, dvojnih zvezdah, itn. Tako recimo teleskop D = 300 mm premera zrcala (12 palcev ["]) z goriščnim razmerjem f/D = 5 daje izjemno sliko tako pri povečavi 50X kot pri povečavi 600X ali celo 700X (a zadnja povečava je le redko mogoča, zaradi nemirne atmosfere, sam sem opazoval s povečavo 640X samo enkrat - bila je zima in skoraj idealni atmosferski pogoji). Če imate hiter f/5 teleskop, je za enako svetlo sliko potreben 4x krajši čas kot pri počasnem teleskopu f/10, saj velja, da je površinska svetlost slike obratno sorazmerna zaslonki na kvadrat. Je pa zato velikost slike na filmu (CCD senzorju) pri počasnem f/10 teleskopu 2X večja.
Zakaj teleskop Newton - manj je leč, manj je napak, manj je izgub svetlobe ...
Kdo je na sliki? John Lowry Dobson (rojen 14. 9. 1915, Kitajska - 15. januarja 2014, Burbank, Kalifornija, ZDA.) - je izumitelj preproste, a zelo uporabne in "večno" popularne cenene montaže za teleskope.
Gospod Dobson je zaslužen, da si na tisoče mladih in odraslih lahko že nekaj desetletij privošči relativno poceni teleskope tipa DOBSON. To so (večinoma) Newtnove optične cevi (zrcalni telekopi) na izjemno preprosti montaži - cev je vpeta med viličasto stojalo, ki se vrti v azimutni ravnini (na ravni podlagi).
Vičar Zorko
avg. 2015
Še tabela vidnosti zvezd glede na premer teleskopa.
|
Aperture inches |
Aperture mm |
Limiting Magnitude |
Number of Visible Stars |
| Naked eye | Naked eye | 6 (maximum) | approx 8,500 |
| 4 | 102 | 13 | approx 15 million |
| 6 | 152 | 13.5 | approx 30 million |
| 8 | 203 | 14 | approx 45 million |
| 10 | 254 | 14.5 | approx 85 million |
| 12.5 | 318 | 15 | approx 130 million |