Astronomija v srednjih šolah

Astronomija v srednjih šolah

HEUREKA maj 1994
Prispevek je bil objavljen v posebni številki Heureke, šolskega strokovnega glasila Gimnazije Šentvid, posvečeni 32. srednješolskemu državnemu tekmovanju iz fizike, leto 1994.


Koliko je astronomije v naših srednjih šolah? Toliko, kot jo tja zanesejo navdušeni učitelji fizike in toliko, kot je zahtevajo radovedni dijaki, ki bi radi vedeli, kako se svet vrti.

Nekaj privlačnega je na astronomiji. Uči nas, da je mogoče razumeti kako se obnašajo in kako živijo svetovi, ki so nepredstavljivo večji od naše Zemlje. Uči nas, kako majhen in kako izjemen planet je Zemlja. Pripoveduje nam o tem, da je naša zgodovina samo majčken, majčken del zgodovine načega planeta, ta pa je skoro neskončno majhen prašek v velikanskem vesolju, ki se razširja in spreminja pa zakonih, katerih del je dano spoznati tudi nam. Zato ni čudno, če je vsakdo kdaj sanjal o zvezdah in se spraševal, ali so tam daleč planeti, na katerih morda živijo nenavadna bitja? Poskušamo si predstavljati kako veliko je vesolje in kako bi potovali po njem. Zakaj to počnemo? Zato, ker radi potujemo po vesolju, tako kot mnogi radi potujejo po svetu zato, da ga bolje spoznavajo.

Astronomija nas popelje daleč med zvezde. Naučimo se jih spoznavati po velikostih po mogočnosti in po starosti, ravno tako kot lahko po teh lastnostih razlikujemo ljudi. Na nekaterih opazimo zanimive podrobnosti, ki nas pritegnejo, da se začnemo zanimati za njihov izvor. Veliko smo se naučili od zvezdnih gruč, ki so podobne plemenskim zvezam in zato pri njih najlaže odkrijemo zakonitosti, ki določajo položaj zvezde med ostalimi. V zadnjem času je uspelo vesoljskim popotnikom prodreti v področje velikanskih razsežnosti, kjer vidimo milijarde zvezd kot ogromne strukture, ki jim pravimo galaksije. Z očmi razuma lahko opazujemo, kako galaksije trkajo med seboj in tvorijo pri tem včasih veličastne spiralne rokave. V nekaterih galaksijah opazimo v jedru čisto majčkeno črno luknjo, ki pa vendarle s svojim izjemnim gravitacijskim poljem vrtinči snov in jo izmetava v curkih, ki so mnogo večji, ne samo od majčkene črne luknje, ampak, celo od velikanske galaksije. Astronomija zna popeljati vedoželjnega popotnika celo na sam začetek vesolja. Predstavljamo si lahko gibanje nazaj v času in najprej segrevanje vesolja, nato pri velikih temperaturah in gostotah nastajajo parni delci-antidelci, nato kvarki, v še bolj zgodnjih trenutkih pa snov, kakršno danes poznamo izgine - je samo še prostor ukrivljen in zavozlan v vseh svojih dimenzijah, kot oplojena celica pripravljen, da začne nov svet.

Večina mladih ljudi si želi nekaj vedeti o vprašanjih od kod smo in del katere celote smo. Popotovanja pa astronomiji lahko potešijo vrsto takih radovednih vpršanj. Seveda pa so vsaka popotovanja lahko nevarna, če človek zanje ni primerno opremljen in če nima ustreznih izkušenj. Dobro opremo za nevarne poti po astronomiji pa žal pri nas pogosto pogrešamo. Zato tudi ni bilo preveč popotnikov, ki bi mogli daleč od doma in se uspešno vrniti. Otvoritev nove astronomske opazovalnice je gotovo prijeten dogodek, ki bo mnogim omogočil zanimiva potovanja med zvezde. Kasneje pa še dlje, ko si bodo novi popotniki nabrali dovolj izkušnj in nove opreme, da se bodo lahko predajali užitkom dolgih potovanj.

Dr. Andrej Čadež


Do sedaj je to stran obiskalo veliko ljudi.

E-MAIL: zorko.vicar@guest.arnes.si

Na članke.
Nazaj na domačo stran.