|
|
|
1
- Ali sem za vpis lahko prestar/a?
2
- Zanima
me, kakšen je praktičen delež pri rednem študiju.
3
- Zanimam
se za vpis ob delu
4
- Kje
se lahko zaposli diplomant Fotografije in digitalnih
medijev? Kakšne so zaposlitvene možnosti?
5
- Kolikšna
je šolnina?
|
|
|
1.)
Ali sem za vpis lahko prestar/a?
Kar
se pogojev sole tiče, je pomembno le, da ste polnoletni,
starostne omejitve navzgor ni.
Tudi povprečna starost vasih bodočih sošolcev naj
vas ne skrbi. Večina študentov je seveda mladih (največ
med 20 in 27 let), toda vsako leto se vpiše tudi nekaj
starejših (ne le nad trideset, tudi nad štirideset,
včasih tudi nad petdeset let), ki se v okolju odlično
ujamejo in nimajo nikakršnih problemov s svojo 'netipično'
študentsko starostjo.
|
2.)
Zanima me, kakšen je praktičen delež pri rednem študiju.
Sola
je izrazito izkustveno/produkcijsko naravnana, vendar,
naj se to nikakor ne razume kot izključno praktično
delo. Program ob tem nudi vso potrebno teoretsko bazo
seminarjev in predavanj iz zgodovine ter teorije (likovne,
filmske, video, etc.), ter tistih, ki bodočemu diplomantu
nudijo vpogled v sodobno umetnisko produkcijo. Več
kot razmerje v številkah (težko merljivo, saj se pri
izvedbi zahtevnejšega projekta ure praktičnega dela
močno povečajo v primerjavi z urami, predvidenimi
v urniku) pove to, da se večina glavnih predmetov
ne zaključuje z izpitom (ta je lahko le del obveznosti,
običajen pa je pri splošnih predmetih in risanju),
temveč z zaključno nalogo, katere obvezni del je izdelek
(serija) v mediju, ki ga posamezen predmet pokriva
in teoretični 'zagovor' pripadajoče teme. Drugi pokazatelj
so naše zaključne razstave semestrske produkcije,
ter javne razstave, oz. v vseh naših akcijah, tiskovinah,
spletnih straneh itd., izražena izrazita naravnanost
k praktičnemu produktu, v študijskem procesu pa k
praktičnemu izkustvu s teorijo podprtih procesov kreativnega
ustvarjanja.
3.)
Zanimam se za vpis ob delu
Nimamo
posebnih programov za študij ob delu temveč skušamo
s posameznimi tovrstnimi interesenti najti najugodnejšo
obliko kombinacije urnikov, da se lahko udeleži večine
obveznih predavanj in vaj ter to uskladi s svojimi
drugimi obveznostmi.
Večina predavanj in vaj oddelkov Digitalni mediji
ter Ambient se odvija pozno popoldan (ne izključno,
vendar se skušamo, kolikor se le da, prilagajati generaciji).
Tudi v dopoldanskih programih so nekateri študentje
zaposleni, službo imajo popoldan. Kiparstvo in keramika
se običajno odvijata dopoldan (popoldan splosna predavanja
in samostojno delo), restavratorstvo pa v prvem letniku
dopoldan. V drugem in tretjem, ko prične veliko študentov
delati v restavratorskih skupinah, pa je večina programa
popoldan.
Zaposleni študent, ki si zna dobro organizirati čas,
običajno nima tezav. Priporočamo pa, da se ob prvih
predavanjih osebno pogovori s posameznimi mentorji,
da se domenijo o morebitnih posebnih pogojih.
Izjemoma,
ob velikem zanimanju za študiju ob delu prilagojen
program, je načeloma ta opcija možna - npr., že nekajkrat
smo organizirali poseben program za restavratorje
- program je bil zgoščen, izvajal se je trikrat tedensko,
izkazal se je za uspešnega.
Kandidati za tovrstno obliko študija naj ob prijavi
napišejo opombo. Če bo kandidatov več, bomo po zaključku
rednega vpisa organizirali sestanek s potencialnimi
kandidati za prilagojeni program.
Možnost
za zaposlene študente je tudi študij v obliki 'dva
letnika v treh letih'.
|
4.)
Kje se lahko zaposli diplomant programa Digitalni mediji?
Kakšno je njegovo mesto v delovnem procesu? Kaksne so
zaposlitvene možnosti?
Kot
veste, se student oddelka DM v drugem letniku ožje
usmerja bodisi v fotografijo, animacijo, video
ali v računalnisko interakcijo, oz. kombinacije
le-tega. Od tega je tudi odvisno, v katerem segmentu
bo iskal svojo zaposlitev in kateri del delovnega
procesa na teh podrocjih bo pokrival.
Na
vseh oddelkih bi lahko študente razdelili na bodoce
kreativce, avtorje ter na bodoce izvedbene kadre.
Ta meja ni nujno ostro dolocena, student sam med studijskim
procesom izbira, kam se bo bolj usmeril. Načelo šole
je, da bi naj bil student dobro tehnično podkovan
(ker se dobro zavedamo, da bo to v začetku tisto,
s čemer se bo lahko preživljal), hkrati pa naj bi
med študijem čimbolj raziskal svojo kreativno plat
(torej, od izvajalca del do samostojnega avtorja).
Zaposlitvene
možnosti so precejšnje in raznovrstne.
Odvisno od izbranega področja, se študentje že med
študijem
zaposljujejo kot fotografi, tv in video montažerji,
snemalci, risarji in animatorji, oblikovalci spletnih
strani in predstavitev na zgoščenkah...
Vedno bolj opazno je tudi njihovo sodelovanje v kulturno
umetniški produkciji, o čemer se lahko prepričate
na spletni
strani Naši razstavljajo, ter na Študentski profili, na kateri se pocasi nabirajo biografije
studentov, bivsih studentov in profesorjev Sole Famul
Stuart.
|
5.)
Kolikšna je šolnina?
Prispevki
za šolanje za tekoči letnik
za posamezne oddelke v študijskem letu 2008/09:
Kiparstvo,
keramika, restavratorstvo, ambient:
KK, R, G, A:
3.100 EUR
Digitalni mediji:
DM: 3.500 EUR
(cene veljajo za tekoče študijsko leto in za plačilo
v enkratnem znesku ob vpisu, v primeru plačila v treh
obrokih znašajo 10% več. Glede obročnega odplačevanja
se pozanimajte v tajništvu.)
Vpisnina
ob prvem vpisu: 220 EUR (administrativni
stroški,
uporaba knjižnice, indeks...)
Status
študenta Šole uporabnih umetnosti FAMUL STUART velja
od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|