Trajnost lesa

Trajnost lesa je lastnost lesa , ki pove kako, je les odporen na gnitje in razpadanje oziroma koliko časa obdrži svoje prvotne lastnosti. 

Trajen les je naravno bolj odporen na gnitje in razpadanje, medtem ko, netrajnen les hitreja razpada.

Lastnost trajnih lesov je, da dlje vzdržijo v pogojih , ki so ugodni za začetek razpadanja (visoka vlažnost lesa, ugodne temperature). To lastnost izkoriščamo povsod tam kjer je les stalno v stiku z vlago, bodisi v zemlji, vodi ali  zraku. Tako iz takih vrst izdelujemo razne drogove , pilote, kostrucije , ki so izpostavljene dežju in podobno.

Les v glavnem uničujejo insekti, glive, vremenski vplivi (dež, sonce, zrak) ter mehanska obraba. Noben les ni varen pred   škodljivci, so samo bolj in manj odporni.

Trajni lesovi so: hrast, kostanj , akacija, macesen, bor, deloma brest, oreh ...Izrazito netrajni lesovi pa so: topol, lipa, jelka, bukev , javor, pa tudi jesen.

V ugodnih pogojih les bolj ali manj hitro razpada. Še najbolje se obdrži, če je popolnoma suh  ali pa popolnoma potopljen v vodo. V takih razmerah so pogoji za razvoj insektov in gliv najmanjši. Dokaz za to so ostanki starih lesenih ladij in čolnov, ki jih arheologi odkrivajo na dnu morja in močvirji, ali pa pohištvo iz faraonovih grobnic, zgrajenih pod zemljo v suhih puščah.

V takih razmerah les lahko vzdrži tudi tioče let.