Lesne celice

Vsaka lesna celica ima drugačno obliko in jih je več vrst (tipov), ker je v lesu več vrst tkiv (tkivo sestavljajo celice iste vrste). Vsako tkivo ima v lesu svoj namen. Nekatera tkiva dajejo drevesu oporo, nekatera prevajajo vodo iz korenin, spet druga sokove iz listov. V nekaterih tkivih se skladišči hrana za zagon pomladanskega brstenja, cvetenja in prvo rast listov ...itd.

Seveda, za vse različne namene ne morejo imeti celice iste oblike. Oblika se razlikuje tudi med iglavci in listavci.

Lesna vlakna (celice) so dolga od 2 do5 mm, debela pa od 0,01 do 0,1 mm.

Malo poenostavljeno, pa bi lahko različne oblike združili v dve tipični, ki jih prikazuje slika na desni.

Piknje

Kljub vsemu zgoraj povedanemu pa imajo lesne celice tudi skupne značilnosti. Vse so votle in imajo bolj ali manj debelo celično steno , ki vsebuje vse polno posebno oblikovanih luknjic. Tem luknjicam pravimo piknje. V notranjosti take piknje se nahaja posebno oblikovan disk. Ta disk je vpet na celično steno s tankimi nitkami in po potrebi zapre piknjo. V tem primeru skoznjo ni več mogoč pretok drevesnih sokov, kar je sicer osnovni namen piknje.

posnetek diska v piknji z elek. mikroskopom (lepo so vidne niti, s katerimi je vpet)

Pogled zelo od blizu

Da ima les res celično zgradbo, priča tudi posnetek površine hrastovega lesa na desni.

Na levi strani slike je lepo vidna notranjost velike celice, ki je zadolžena za transport vode v drevesu. V njej so vidne piknje, drobne luknjice skozi katere voda pronica v ostala tkiva. Sredina slike prikazuje posebne celice, ki tvorijo strženove trakove. Ti so ravno pri hrastovem lesu še posebno veliki. Te celice so usmerjene od drevesne skorje k strženu drevesa, zato jih na posnetku vidimo kot nekakšne luknje. Desna stran posnetka pa prikazuje celice, ki hrastu predvsem dajejo oporo.

Mikroskopsko majhen delček sicer zelo skrbno in gladko odrezane površine hrastovega lesa.