Bukev Bukev (Fagus sylvatica L.) je v slovenskem prostoru ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni, da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo visoko. V tehničnem smislu je, tako kot smreka, tudi bukev zelo pomemben les, tako zaradi svoje razširjenosti ( v primerjavi z drugimi listavci jo je na razpolago veliko) kot tudi zaradi njenih lastnosti. Les bukve ima odtenke od bledo rumenkaste barve pa vse do rdečkasto rjave barve. Barva je odvisna od načina sečnje in nadaljnje predelave. Bukev lahko vsebuje "rdeče srce". To je rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa. Gostota bukovega lesa je približno 700 kg/m3. Pri sušenju rada poka in se veži, sicer pa je to trden, žilav in proti obrabi odporen les. Bukev ni trajen les in v neugodnih okoliščinah hitro razpada, se pa dodro inpregnira (zaščiti). Uporaba: furnir vseh vrst, vezan les, pohištvo, iverne plošče, talne obloge, krivljen les, igrače, drobna galanterija... Znanih je menda več kot 250 rab bokovine. |
|
 |
"rdeče srce" bukve radialni rez bukve Les: trden in trd, netrajen, pri sušenju močno poka in se zvija, pogosto v sredini redče obarvan. |
