Tekst | Slike | CV | Text-English

VODNJAK ŽELJA

Alenka Vidrgar je kiparka, ki zunanji prostor uporablja kot ekvivalentni element za svoje delo. Predvsem jo privlači narava, iz katere črpa organske oblike za svoje kipe in išče navdih v njenih elementarnih silah in nenehnem spreminjanju, ki v enakomernem in cikličnem ritmu neizpodbitno določajo naše bivanje.

Njene skulpture nastajajo v klasičnih materialih gline, voska, mavca in brona, ki v končni obliki ponavadi že same po sebi dobijo status samostojnega kiparskega kosa, hkrati pa lahko predstavljajo tudi izhodiščni :fragment, še posebej kadar je v ospredju sam proces ustvarjanja kompleksnejšega umetniškega dela, kjer je pomembna celota in ne več zgolj posamezen končni artefakt. In takšen je prav najnovejši kiparski projekt Alenke Vidrgar, ki gaje zasnovala posebej za vrt Galerije DLUL. "Prelivanja" simbolizirajo prav ta fenomen nenehne procesualnosti, ki jo pogojujejo zakonitosti narave in zaradi katerih so vse stvari tega sveta v soodvisnem razmerju, imajo svoj vzrok in posledico. Vidrgarjeva skuša pomen ce1ostnosti našega življenjskega toka vizualizirati kot svojevrstno verižno reakcijo na primeru procesa nastajanja umetniškega dela in osvetliti vse ustvarjalne faze, tudi tiste, ki pogosto ostajajo skrite našim očem in se njihove prisotnosti, kljub nesporni pomembnosti, večina sploh ne zaveda.

V velike kovinske posode postavi pocinkana vedra, vanje pa položi svoje drobne kipce. Prelivanja se vzpostavijo v trenutku, ko Alenka Vidrgar v svojo postavitev vključi element vode - po Empedoklesu , enega od štirih temeljnih elementov sveta. Tako se napolni najprej posoda z glinenimi kipci, nato mavčnimi, pa s kipci iz voska, vse dokler ne napolni četrte, zadnje posode z bronastimi kipci - v logiki zaporedja, po kakršnem običajno nastajajo kiparski kosi iz tako "zaželjenega" brona- pri slednjem se umetnica navezuje na lastno spoznanje, da danes trg še vedno najbolj ceni bron, kot končni in najbolj trajen klasični kiparski produkt. Pri tem kiparka nobenega od uporabljenih klasičnih kiparskih materialov ne izpostavlja posebej, saj želi opozoriti predvsem na njihovo kiparsko enakovrednost in pomen vsega kar umetnik ustvari preden pride do nekega pogojnega "cilja". Na ta način Vidrgarjeva svoji postavitvi določi življenjski kontekst, jo aktivira in poveže z nami in naravo na popolnoma prvobiten način. S tem avtorica ne izpostavi le pomena sleherne faze, kot legitimnega umentiškega dejanja, ampak se simbolno naveže tudi na svoje na svoja izhodišča, povezana s cikličnimi procesi v naravi, kjer ima sleherni element in funkcijo, saj postavitev prepusti naravnemu toku vode, ki po principu prelivanja postopoma prihaja v posode iz kovinskega liva.

Ob njenih Prelivanjih se nam posledično odpirajo tudi vprašanja 0 trajanju in minevanju. Krožno gibanje vode, ki povzroča da kipci v postavitvi lebdijo, se dvigajo in spuščajo ali pa mirujejo, nenazadnje namreč vpliva tudi na njihovo obstojnost ali pa razkroj. In le od narave same je odvisno ali bodo živela dalje ali pa bodo obmirovala. Ponovno vzvalovala ali ponovno ushanila. Postavitev bi lahko razumeli kot svojevrsten tip vodnjaka, ki pa mu je prej kot v klasični tradiciji tovrstne kiparske umetnosti, moč najti vzporednice v modernističnih mobilnih konstrukcijah, delno pa tudi v polju procesualne umetnosti, ki se je razvila v obdobju konceptualizma. Pa vendarle... .pravo izhodišče avtoričinih Prelivanj izhaja predvsem iz njenega ukvarjanja s prvobitnostjo temeljnih elementov tega sveta, ki v sebi že od nekdaj nosijo neuničljivo poetično informacijo. Pravijo, da je v vodi shranjeno vse življenje, njeni izviri in vodnjaki pa so bibličnem izročilu kraji začudenja, središče miru in svetlobe. Kiparkin vodnjak je tako tudi vodnjak življenja in nenazadnje tudi naših želja.

BARBARA STERLE VURNIK

Prelivanja / 2004 / glinene, mavčne, voščene in bronaste skulpture v pocinkanih posodah napolnjenih z vodo

CV: Alenka Vidrgar

Rodila se je leta 1958 v Ljubljani. Študirala je na Pedagoški fakulteti in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Podiplomski študij pri profesorjih Slavku Tihcu, Dragu Tršarju in dr. Tomažu Brejcu je diplomirala 1985.

Med ątudijem kiparstva, grafike in vizualnih komunikacij je raziskovala tudi medij fotografije. Od leta 1989 vodi kiparske delavnice pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti RS, od 1994. pa sodeluje z revijo Ciciban. Njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Arhitekturni muzej v Ljubljani , v zbirki Kabineta slovenske fotografije v Kranju in v zbirki Moderne galerije v Ljubljani. Napisala je knjigi Glina in Leteča riba ter postavila več javnih skulptur doma in v tujini.

Samostojne razstave in projekti:

1981
- Fotogalerija Atrij, Ljubljana

1981
- Fingerprints Gallery, London
- Galerija FK Zagreb, Zagreb
- Kulturni dom Španski borci, Ljubljana

1984

- Galerija Kompas, Ljubljana

1986
- Casa Veneta, Milje pri Trstu
- Projekt parkovne skulpture Fužine, Ljubljana

1991
- Dolenjska galerija, Novo mesto

1996
- Galerija ZDSLU, Ljubljana
- Galerija Cankarjev dom, Vrhnika

1997
- Paviljon NOB, Tržič
- Galerija Commerce, Ljubljana

1998 - Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj

2001
- Projekt na vrtu ZDSLU, Ljubljana
- Mala galerija, Cankarjev dom, Ljubljana

Skupinske razstave in projekti:

1981
- Koštabona, Galerija Loža, Koper

1982
- 20. Zagreb Salon, Muzej za umetnost in obrt, Zagreb
- Nekateri aspekti jugoslovanske fotografije, Srečna galerija, Beograd

1983
- Open Eye Gallery, Liverpool, Forum Stadtpark, Graz
- Fantazija Eurocon 8, Cankarjev dom, Ljubljana

1984
- I. svetovni trienale male keramike, Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb
- XIX. mednarodni extempore, Mestna galerija, Piran

1985
- 7. jugoslovanski bienale male plastike, Galerija Murska Sobota in Cankarjev dom, Ljubljana ter Mestna galerija Piran
- XX. mednarodni extempore, Mestna galerija, Piran
- Mednarodna likovna zbirka Junij,Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana

1986
– Internationales Fotoforum, Neue Galerie am Ladesmuseum Joanneum, Graz in Mestna galerija, Piran
- Slovenski likovni umetniki razstavljajo, Likovno razstavišče Rihard Jakopič,Ljubljana

1987
- Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji, Gorenjski muzej, Kranj
- Abstraktne nepredmetne smeri v likovni umetnosti, Likovno razstavišče Rihard
Jakopič, Ljubljana

1988
- The International Festival of Photography, Museum of Fine Arts, Houston

1989
- Internationales Fotoforum, Mestna galerija, Piran in Špital na Koroškem

1990
- Workshop, Francoski kulturni center, Ljubljana
- III. svetovni trienale male keramike, Nova zgrada Muzejskog prostora, Zagreb
- Velika izložba keramičkih tanjura, Galerija ULUPUH, Zagreb

1991
- 10. trienale sodobne jugoslovanske risbe, Galerija likovna jesen, Sombor in Kulturni center Novi Sad
- Majski salon, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana in Galerija Karas, Zagreb
- Postavitve in posegi, Galerija Cankarjev dom, Ljubljana in Dolenjska galerija, Novo mesto
- Fotoforum 8. dežel, Obalne galerije, Piran in Poreč

1993
- 4. svetovni trienale male keramike, Meštrovičev paviljon, Zagreb

1996
- Prvih pet let zbirke fotografij, Moderna galerija, Ljubljana

1997
- Projekt Kuclerjev kamnolom, naravni spomenik

1999
- Podoba vojaka, Kulturno informativni center Križanke, Ljubljana
- Monumentalne skulpture iz kamna, mala plastika in grafika, Gorenjski muzej, Kranj
- Galerija gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana
- Zvok- prostor, Kiparka galerija Latobia in Magistrat, Ljubljana

2000
- Majski salon, Galerija Riharda Jakopiča, Ljubljana
- kolonija Bistra, Cankarjev dom, Vrhnika
- Erotika in neskončnost telesa,Kiparska galerija Latobia in Magistrat, Ljubljana
- Mednarodni kiparski simpozij Liebenfels, St. Veit
- Skulptura majhnih dimenzij, Galerija Murska Sobota

2001
- Akt na slovenskem III., Galerija Riharda Jakopiča in Galerija Cankarjev dom, Ljubljana
- Grdi kipi, Kiparska galerija Latobia in Magistrat, Ljubljana
- Erstes Tiroler Steinbildauersymposion /1981-2001/, Innsbruck
- Attualita Slovene, Galeria comunale di Arte contemporanea / Ai Molini/, Portoguraro
- kiparska kolonija Dolenjske Toplice

2002
- Zrak-jezero-umetnost, mednarodna kolonija, Grad Snežnik
- Kunstsymposium Afrika Evropa /Fell the Other Side/, Moorbad Harbach
- II. mednarodna kolonija Barbat, Rab

2003
- Kunstsymposium Zuzamenflus/ Sotočje, Hatzenbach
- kiparska kolonija Dolenjske Toplice

Projekt je finančno podprl Mestni odbor za kulturo Mestne občine Ljubljana.
Katalog izdaja Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, Zanj Mojca Smerdu,
uvodno besedilo Barbara Sterle Vurnik, fotografije Drago Bole