Tekst | Slike | CV | Text-English

Dragica čadež, umetnica, katere delo že nekaj desetletij sodi v sam vrh slovenskega sodobnega kiparstva, poskuša svoje kiparske postavitve vedno znova spreminjati in prilagajati specifičnostim določene galerije. Izzivalno arhitekturo grajskega Peterokotnega stolpa, ki se s petih strani piramidalno vzpenja proti vrhu, je tokrat izkoristila za razgibano kompozicijo iz lesenih elementov, grajenih v višino. Njena novejša dela so sestavljena iz manjših lesenih kosov, tanjših deščic, ki izvirajo iz naravnih organskih oblik, kakršna je na primer veja drevesa. Kiparka ostaja očarana in začarana z lesom, ki ga v svojem izrazito prepoznavnem slogu vedno na novo raziskuje. Tokrat je umetnica naravno barvo lesa večinoma počrnila, ponekod pa je posamezne elemente obarvala v skrivnostni zlati odtenek, ki zbuja zanimiv barvni kontrast temnega ogrodja s posameznimi svetlobno svetlikajočimi se vrhovi. črno ali zlato pobarvane letvice, na katerih je še vedno ohranjena struktura lesa, so poljubno nanizane v različne kompozicije razgibanih abstraktnih teles, ki lahko ob pravilni osvetlitvi zaživijo v očarljivi ritmični igri senc. Postavitve iz poljubnega števila prosto razporejenih letvic lahko avtorica po želji sestavlja, jim odvzema elemente in jih spet dodaja, saj pri novejših delih ne gre več za skulpture iz enega kosa, kakor včasih, ko je oblikovala na primer iz hloda.
Novejša dela Dragice čadež so spet na novo izvirna, hkrati pa nadaljujejo kontinuiteto njenega predhodnega ustvarjanja. Po Sarkofagih, Asociacijah na Pompeje, Vratih in Olesenelih sencah se je vnovič vrnila k nekoliko abstraktnejšim oblikam, v katerih se odstirajo sledi njenega ranega neokonstruktivističnega obdobja, ko je snovala v minimalističnem likovnem izrazu. Umetnica še vedno uporablja nadvse jasne in preproste oblike, ki jih premišljeno gradi v preproste in zato že same po sebi zgovorne likovne rešitve. Tako lahko tvori izjemno razgibane kompozicije, ki se spreminjajo glede na okolje. Njeni letvični prostori v svojih diagonalnih, vertikalnih in horizontalnih razporeditvah sledijo določenim ritmičnim zaporedjem, ki lahko v ponavljajočih se nizanjih ponekod zapirajo in zamejujejo galerijski prostor, drugod pa ga prav nasprotno odpirajo v neko imaginarno neskončnost.
Raznovrstne kiparske postavitve Dragice čadež, ki so nadvse pestro postavljene v kulturno ustvarjeno okolje urbanega prostora, temeljijo na nekakšnih naravnih zakonitostih, saj avtorica idejno najraje črpa prav iz narave, tudi ko ustvarja abstraktna dela. V njenih objektih iz lesa je mogoče prepoznati naravne oblike, ki lahko spominjajo na strukturo gorskih slemen, na obliko človeške figure ali ptice v letu z razprtimi krili. Dragica čadež tako nekatere primarne oblike iz narave ob svojih asociacijah spreminja v domišljijske pokrajine, kjer zaživijo v pomensko povsem novi realnosti monumentalnih kiparskih stvaritev.

Alenka Spacal

Dragica čadež, an artist whose work has represented the highest level of Slovene contemporary sculpture for several decades, constantly changes her compositions and adjusts them to the specific environment of a gallery. She used the challenging architecture of the castle’s Pentagonal Tower, which climbs to the heights like a 5-sided pyramid, to create a dynamic composition of vertical wooden elements. Her recent works are composed of small pieces of wood or thin planks that resemble natural organic forms, such as a tree branch. The sculptor has always been enchanted with wood, which in her highly original style she is always continuing to explore. This time, the artist blackened the natural colour of the wood she used in the piece and painted some elements in mysterious gold, creating an interesting contrast between the dark structure and its glistening pinnacles. Boards coloured black and gold, with the grain of the wood visible, are randomly arranged in various dynamic abstract compositions that in appropriate lighting come to life in an enchantingly rhythmical dance of shadows. The artist can combine compositions of any number of randomly arranged boards in any way she wants, and takes away and adds individual elements, since her most recent work has gone beyond sculpture made of a single piece of wood, as she had made in the past when she carved whole tree trunks.
Recent works of Dragica čadež are newly original, while at the same time they represent a continuation of her past work. After Sarcophagi, Associations to Pompeii, Gate and Shadows Turned to Wood, she returned to more abstract forms with traces of her early neo-constructivist period, when she used a minimalist approach to artistic expression. The artist still uses very clear and simple forms, with which she systematically creates simple and thereby powerful artistic solutions. In this way she builds extremely dynamic compositions that change according to the environment. The spaces created with wooden planks in diagonal, vertical and horizontal compositions appear in rhythmical sequences that, when repeated in certain instances, enclose and define the gallery space, whereas in others they open it into some imaginary infinity.
The highly varied sculptural works of Dragica čadež, dynamically placed in the cultural and creative environment of an urban area, follow certain natural laws, because the artist prefers to draw inspiration from nature even when creating abstract works. In her wooden objects we can recognise natural forms, such as outlines of mountain ranges, a human form or a flying bird with outstretched wings. In this way, by force of association, Dragica čadež turns certain primary natural forms into fantastic landscapes where they come to life in a completely new reality of monumental sculpture.
Alenka Spacal

Dragica čadež se je rodila leta 1940 v Ljubljani. Diplomirala je na oddelku za kiparstvo ALU v Ljubljani, kjer je leta 1965 pri prof. Borisu Kalinu končala tudi podiplomski študij. Kot redna profesorica je zaposlena na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Od leta 1963 je sodelovala na številnih razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in na tujem, med drugim v Ljubljani, Ajdovščini, Mariboru, Murski Soboti (Bienale male plastike), Škofji Loki, Slovenj Gradcu (Mednarodne razstave Združenih narodov, Slovenske likovne umetnice), Beogradu (Savremena umetnost), v Pančevu (Bienale jugoslovanske plastike), Tuzli, Augsburgu, Celovcu, Vidmu (IntArt), Budimpešti, Bukarešti, Sofiji, Moskvi, Kaunasu (Litva), Stockholmu, Helsinborgu, @enevi, Rimu, Vaduzu (Sodobna slovenska umetnost), Marburgu, Zalaegerszegu.

Dragica čadež was born in 1940 in Ljubljana. She graduated at the Sculpture Department of the Ljubljana Academy of Fine Arts, where in 1965 she concluded her post-graduate studies under Prof. Boris Kalin. She is a full-time lecturer at the Ljubljana Faculty of Pedagogy. Since 1963 she has presented her work at numerous exhibitions, art workshops and sculptural symposia in Slovenia and abroad: in Ljubljana, Ajdovščina, Maribor, Murska Sobota (Biennial of Small Sculpture), Škofja Loka, Slovenj Gradec (United Nations International Exhibitions, Slovene Women Artists), Belgrade (Contemporary Art), Pančevo (Yugoslav Sculpture Biennial), Tuzla, Augsburg, Klagenfurt, Udine (IntArt), Budapest, Bucharest, Sofia, Moscow, Kaunas (Lithuania), Stockholm, Helsinborg, Geneva, Rome, Vaduz (Contemporary Slovene Art), Marburg and Zalaegerszeg.