Tekst | Slike | CV | Text-English

MAGIČNI ZAPISI SVETLOBE
Dragomil Bole se v svojem delu ukvarja večinoma s fotografijo in projekti, ki se nanašajo na raziskave mejnih področij različnih vizualnih medijev. Kot posebno kvaliteto v njegovem opusu pa je potrebno izpostaviti prav ukvarjanje s fenomenom svetlobnega zapisa. Slednjega je v umetnosti resda najbolj posvojil medij fotografije, vendar pa je sodoben čas z vrsto novih tehnologij in medijev, že omogočil nove umetniške prakse. Široko ustvarjalno polje delovanja Dragomila Boleta, kaže na avtorjevo strastno raziskovanje optičnih učinkov svetlobe in, iz nje nastale podobe. Njegova najnovejša razstava oziroma projekt na vrtu DLUL, ki ga je poimenoval "Sledi", je tako nedvomno postavljen v logičen kontekst zunanjega prostora, v objem neposredne svetlobe in njene skrivnostne moči.

Celoten koncept postavitve je večplasten, izhaja pa iz ideje fotograma-posebnega fotografskega postopka, kjer je fotografija narejena brez aparata, zgolj z projeciranjem svetlobe na predmete položene na fotopapir. V času dadizma in konstruktivizma sta Man Ray in Laszlo Moholy Nagy želela s tem ustvariti destrukcijo fotografske mimetične podobe oziroma vzpostaviti nove konstruktivistične forme, nadrealisti pa so ga uporabljali za svoj avtomatizem in iskanje svobodne oblike. Sledila so mnoge kombinacije tega postopka, saj so umetniki kasneje fotopapir zamenjali z drugimi, svetlobno občutljivimi nosilci in ga uporabljali še za različne druge umetniške prakse, kot na primer na polju body -arta, kjer je Denis Oppenheim v svojem performansu sončni svetlobi prepustil lastno kožo.

Dragomil Bole po podobnem postopku Sledi svetlobe zapiše v travo, ki ima zaradi svojega klorofila sposobnost fotopostopka. Vendar pa tu še ne zaključi svojega dela, saj nastale svetlobne zapise fotografira po klasičnem postopku. Slednjih Bole ne obravnava kot dokument, ampak kot novo umetniško delo, (nov)medij v mediju. Novo nastale Boletove podobe so namreč izjemno ekspresivne, saj so ustvarjene s pomočjo posebnega infra-filtra, ki reagira na svetlobna sevanja in omogoča dramatične svetlobne zapise.

Sledi Dragomila Boleta, pa niso le sledi svetlobe, njene "barve", in valovanja….so tudi sledi časa ali bolje, magičnega trenutka, ki je nastal v dialogu človeka in narave. So notranje pokrajine, kjer svetloba, kot končni vidik materije raztaplja realnost in jo spreminja v zasanjane podobe. Nekatere bodo ščasoma ponovno zazelenele in se "vrnile" nazaj v neskončen kozmos, od koder so prišle. Druge bodo ostale zapisane v obstojnejših medijih in tako shranjene zaživele v novih kontekstih.

Boletovo ukvarjanje s fenomenom svetlobe v kontekstu raziskovanja mejnosti različnih vizualnih medijev pa nenazadnje simbolno vstopa tudi na nivo univerzalnih vprašanj našega bivanja in pomena svetlobe zanj. Ko se namerimo proti njej, lahko pripelje onstran sleherne oblike, občutka in zaznave. Toda… kje je njena meja, meja njene prezence in našega obstoja… kje je tista meja, ko zbledi sleherna podoba? Morda se odgovori skrivajo ravno v zelenju Boletove trave.

Barbara Sterle Vurnik

Mag. Dragomir Bole se je leta 1948 rodil v zaselku Jeriše pri vasi Kazlje na Krasu. Diplomiral je na Oddelku za gradbeništvo Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in kasneje magistriral na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1982 mu je Mednarodna organizacija za fotografsko umetnost (FIAP) podelila naziv umetnik fotografije (AFIAP) in leta 1983 Foto zveza Jugoslavije naziv: mojster fotografije.
Od leta 1969 se stalno ukvarja s fotografijo in projekti, ki se pretežno nanašajo na raziskave mejnih področij različnih vizualnih medijev.