Detajlni rakurz
Izbrani posnetki iz umetniških ateljejev

Kaj vse je videlo fotografovo oko, kaj vse je zabeležila snemalna optika- vse tisto, kar je Tihomirja Pinterja med beleženjem umetniških fiziognomij kot psiholoških zamrznjenih fotografskih portretov takorekoč mimogrede, namensko ali nenamensko, nepredvidljivo usmerjalo – kam?

V izvirni avtorski detajl izbranega umetnika, njegovega dela-slike, kipa, odtisa grafike-ateljejskega prostora, polnega izbrane, namenske »navlake«, iz katere je mogoče potegniti vizualne »zaključke« o smislu, naravnanosti umetnikovega delovišča, dragocene shrambe, za katero se bodo morda, navadno v posthumnem času, ozrli, se zanjo posebej zanimali ali celo vztrajali, da se prenese v celoti kot rekonstrukcija delovišča posebej pomembnega umetnika v muzej, v galerijo, ki slavi kot recimo legat tudi po umetnikovi smrti njegovo iime.

Ali pa je vse to, kar je beležila Pinterjeva fotografska mehanična roka, recimo povsem odveč in ostaja zgolj brezvredni dokument, ki se bo znašel prej ali slej v pozabi, na smetišču zgodovine?

Na vsa taka vprašanja se zdi, da zna Tihomir Pinter v svoji skoraj štiridesetletni praksi odgovoriti: to je čas, ko se je v svoji ( po tehniki vedno) analogni fotografiji odločil za temeljno raziskavo portreta- med vrstami likovnih, glasbenih, skladateljskih, literarnih umetnikov v njihovih domačih, pa tudi v tujih (avstrijskih, italijanskih) bivalnih, se pravi delovnih okoljih.Vsi ti portreti, njihov največji možni izbor je doživel knjižno izdajo, leta 1984 prvo , leta 2008 drugo s portreti likovnih umetnikov, v pripravi je že tretja...

In vmes, torej med portretiranjem- tale (tokrat prvič samostojno razstavljen) delovni »preskok« v prostor mimo portreta umetnika.In ta preskok v celoti dezavuira nemoč prej omenjenega tako imenovanega brezvrednega dokumenta: nasprotno, brez njega portret posameznika vsej navidezni anonimnosti detajla navkljub ne bi bil nikoli popoln!!

Prepustimo se torej spontani, namenski lahkotnosti preigravanja črnobelih vizualiziranih struktur, ki znova odkrivajo mojstrsko beleženje čiste ateljeske tišine, zamrznjenega trenutka v posebnih spremljevalnih razsežnostih.

Aleksander Bassin

Dr. Tihomir Pinter
je rojen 19. januarja 1938 v Bjelovarju. Po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je specializiral za področje analitike živil, iz česar je tudi doktoriral.

S fotografijo se ukvarja od leta 1956, razstavlja pa od leta 1961 dalje. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov "mojster umetniške fotografije" in mednarodna fotografska organizacija naziv "Excellence FIAP". Je član Foto kluba Ljubljana (nekdanje Foto-grupe ŠOLT-Ljubljana), Društva likovnikov Ljubljana in častni član Kabineta slovenske fotografije.
Sodeloval je na 569 skupinskih razstavah doma in tujini ter prejel 175 nagrad in priznanj (letos se je udeležil 6. trienala U-3 slovenske sodobne umetnosti v Moderni galeriji).
Doslej je pripravil tudi 97 samostojnih razstav.
Od prve knjižne izdaje "Umetnik v ateljeju", DZS, 1984 (tekst A. Bassin), so iz njegovega fotografskega opusa objavljene knjige portretov slovenskih umetnikov: Književnikov (1993), Skladateljev (1997), Glasbenikov (2002), Slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003). Fotografije, ki so nastale ob številnih obiskih ju¬goslovanskih železarn, so strnjene v knjigi "Razžarjeni pogled" ki je izšla ob razstavi v Ravnah na Koroškem (2006).
Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo "Umetniki v ateljeju", kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo "Tenutki z umetniki" (tekst A. Bassin). V pripravi je tretja knjižna izdaja obiskov v ateljejih slovenskih likovnih umetnikov.

Življenjepis

• 1938. 19.januarja rojen v Bjelovarju, oče Eugen (1900-1939) mati Marija rojena Vlašić (1909-1988). Po očetovi smrti selitev v Štefanje vas pri Bjelovarju kje preživi otroške dni.
• 1948-1954 gimnazija v Bjelovarju. Interes za kemijo (prof Blaga) in likovno umetnost (profesor Ančić)
• 1954-1958 Sanitetska oficirska šola v Ljubljani. V tem obdobju spozna likovno razstavno dejavnost v Ljubljani in železarske fotografije jeseniškega fotografa Smoleta
• 1956 prvi foto aparat (darrilo brata Stjepana)
• 1958-1960 služba v Vojaški lekarni v Sarajevu. Članstvo v FK Sarajevo. Obiskuje foto tečaj mojstra Jojića
• 1959 nakup dvooke refleksne kamere Flexaret IV
• 1960-1965 študij ob delu na Farmacevtskom fakultetu v Zagrebu
• 1965-1970 služba v Beogradu. Članstvo v FK Smedervo (1965-1968) in FK Beograd (1968-1970)
• 1966 Na 1.bienalni razstavi »Čelik i nafta« (Jeklo in nafta) v Sisku sprejme 1. nagrado za fotografijo. Ta uspeh ga spodbudi in v naslednjih letih obišče skoraj vse pomembne železarne na področju bivše države. Nastane obsežna zbirka železarskih fotografij
• 1971-1991 služba in selitev v Ljubljano v bromatološki laboratorij vojaške bolnišnice
• 1970 prva samostoja razstava fotografij v Galeriji fotografije v Beogradu
• 1973 magisterij na FF u Zagrebu
• 1973 Samostojna razstava fotografij na temo železarstva v Muzeju mesta Sisak
• 1973 Foto zveza Jugoslavije mu dodeli nativ »mojstra fotografije«
• 1975. Mednarodna zveza fotografov (FIAP) dodeli naziv »Excellence«
• 1979 fotoaparat Canon F1
• 1981. tromesečno strokovno ispopolnjevanje v Münchnu. Spozna delo nemške fotografinje E.Kiefel
• 1982. v samozaložbi izda mapo 15 fotografij v nakladi--, tekst A.Bassin
• 1984. izide knjiga fotografij »Umetnik v ateljeju DZS tekst A.Bassin. Knjiga je inspirirana delom E.Kiefel
• 1990. Razstava fotografij na temo »Umetnik v ateljeju« v Moderni galeriji Ljubljana,
• 1990. Sprejme fotografiranje portretov slovenskih književnikov za Književne liste časopisa Delo
• 1993. Izide knjiga portretov »Portreti sodobnih slovenskih književnikov« Studio ETIC
• 1994. študijsko potovanje v Pariz. Sledila je razstava fotografij na temo Pariz v Frabcoskem kulturnem centru v Ljubljani
• 1994. profesionalna fotograska kamera Haselblad
• 1996.Štipendija mesta Düseldorf (Kulturamt)in enomesečno bivanje v hiši umetnikov v tem mestu.
• 1997. Izide knjiga portretov »Sodobno slovenski skladatelji« Prešernova družba Tekst F.Križnar
• 1998 Razstava fotografij »Široki Kot« v Mali galeriji Cankarjevega doma. Izide katalog z reprodukcijami fotografij in tekstoma: »Videti več« Jure Mikuž in Nine Pirnat Spahić
• 2002. Izide knjiga »Sto slovenskih glasbenikov« Prešernova družba, Tekst F.Križnar
  Istega leta v založbi Edina izide mapa fotografij portretov 30 slovenskih pesnikov v 60-tih izvodih, tekst Tatjana Pregl
• 2003. izide knjiga »Portreti« Slovenski likovniki v Avstriji in Italiji, založba Mohorjeva družba Celovec. Tekst D.Globočnik
• 2005 v okvirju meddržavnega sodelovanja likovnih umetnikov Slovenije in Avstrije "Crossover" z slikarko Cristine de Pauli pripravi rastavo v tovarni »Acroni« na Jesenicah
• 2006. Rastava železarskih fotografij v organizaciji Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec in Gornjesavskega muzeja Jesenice na gradu Ravne na Koroškem. Ob razstavi izide knjiga z cca 110 reprodukcij fotografij »Razžarjeni pogled« Tekst: Irena Lačen Benedičič in Marko Košan
• 2006. Puharjeva nagrada. Nagrada Foto zveze Slovenije za življensko delo.