"O OČESU IN DRUGIH SANJARIJAH (PRODAJA SANJ)"

"Vsak poskus določiti naravo podzavesti ima enake probleme kot v atomski fiziki: samo opazovanje spremeni opazovani objekt. Torej, trenutno ne obstaja objektivni način določitve prave narave podzavesti." (Carl Gustav Jung)

Mlad ali star, bogat ali reven, vsak človek sanja. A ljudje so si pa različni, nekateri si zapomnijo več sanj, nekateri manj, spet drugi pa skoraj nič. Obstajajo določeni dejavniki, ki spodbujajo pomnenje sanj. Že samo zanimanje zanje in pripovedovanje o njih pripomore, da se jih bolje in več spomnimo. V naši družbi velja prepričanje, da so sanje nepomembne, zato se ljudje o sanjah ne pogovarjajo veliko, svojih sanj večinoma ne razlagajo drugim, morda le svojim bližnjim. V slovenskem jeziku obstaja za sanje malo izrazov, še ti so večinoma slabšalni, kar se kaže tudi v slovenskih rekih; sanje so prazne marnje, tisti, ki sanja ima polno rit spanja itd.

Prodajanje sanj je izrek, ki naj bi prodajalca označil za nekoristnega sanjača, torej nekoga, ki nima stika z resničnostjo. Takšno dojemanje je v resnici preseženo na vsaj dveh nivojih. Znanost daje danes sanjam pomembno vlogo v delovanju naših možganov, saj bi ravno brez njih izgubili stik z realnim. V psihoanalizi pa že od Freuda in Junga veljajo za okno v najgloblje plasti naše duševnosti.

Za Natašo Ribič so sanje pomembne; skozi njih slikarka ponotranjenost in podzavest prenese v zunanji svet. Tokrat je sanjski svet slikarke prenesen iz slikarskega platna na vzglavnike. Vzglavnik kot objekt na katerem ljudje ponavadi sanjamo, igra simbolno vlogo predmeta, prevodnika sanj. Vzglavniki poslikani z akrilom na platno so slikarsko dovršeni in so odraz obvladovanja risarke discipline. Figure in predmeti, ki se pojavljajo v slikarkinih sanjah, izhajajo iz osebnega in družbenega izkustva. Element, ki se nenehno pojavlja na vsaki sliki je oko kot organ vidne zaznave in simbol spoznanja. Zdi se, da je sanjski svet slikarke ponovno premišljeno odstiranje plasti nezavednega, ki se običajno zrcali v realnem. Že Platon je trdil, da preko sanj na dan privrejo različne misli, želje, potrebe in pregrehe, ki v budnem stanju ostanejo skrite.
Natašo Ribič poznamo kot slikarko, ki premišljeno povezuje vsebino in formo svojega slikarskega ustvarjanja. Pri svojem slikanju se poglablja v nadzorovane ustvarjalne in raziskovalne procese ter venomer nadgrajuje tehniko in metodo nastajanja slike. Slikarkin avtorski stil je zapisan prilagojenemu pogledu na svet, tokrat usmerjen v bogat svet oblik, v katerem se prepleta lastno izkustvo in skriva prodorno razmišljanje o širše družbeno kritičnih pogledih na stvarstvo. Slikarka Nataša Ribič nas bo tokrat na razstavi v Peterokotnem stolpu ljubljanskega gradu popeljala skozi skrivnostni in bogati svet sanj.