“Veste, glasba, umetnost -vse to ni le drobcen dekor, ki
nam polepša življenje.
To so izjemno globoke nujnosti brez katerih ljudje ne moremo živeti.”
(Pablo
Picasso)
Vse njegove okrogle slike
V bogatem in obsežnem opusu Karla Zelenka, enega vidnejših slovenskih slikarjev
starejše generacije, igra področje slikane keramike prav posebno vlogo. Morda
ga večina v tej zvrsti malo manj pozna, toda dejstvo je, da je vse svoje slikarsko
znanje uspel prav tako zavzeto in uspešno prenesti ne le na platna in grafike,
pač pa tudi na ta starodaven material. Razstava Zelenkovih poslikanih krožnikov
tako prinaša predvsem vpogled v zmožnost avtorjevega tenkočutnega prenašanja
slikarskih izkušenj na medij keramike, ki ga sicer že od vsega začetka definirata
zlasti njegova uporabna in dekorativna funkcija, ki pa je vendarle (morda tudi
ali pa prav zaradi tega) že stoletja izziv mnogim umetnikom.
Izbor Zelenkovih poslikanih krožnikov od leta 1951 pa do danes kaže, kako resno,
sistematično in kontinuirano se je umetnik loteval te svojevrstne likovne prakse,
ki jo narekuje prav posebna narava nosilca. Zelenko seveda njegovo specifično
obliko, strukturo materiala in tehniko nanašanja barv, nikakor ne jemlje kot
omejitev, ampak ravno obratno, kot likovni izziv. Naslikane podobe s podglazurnim
slikanjem, engobo in drugimi kombiniranimi tehnikami, avtor tako mojstrsko prilagaja
formi krožnikov, da se na trenutke zazdi, kot da bi nikoli ne mogle živeti drugače,
kot le mehkobno zvite v ta okrogel svet. Pred nami se razkriva specifično Zelenkovo
podobje v vseh možnih čustvenih odtenkih od veselja in humorja do žalosti in
groteske. Skozi izjemno ekspresivno in virtuozno risbo, ki je ena temeljnih kvalitet
Zelenkovega slikarstva, se pred nami izrisujejo podobe harlekinov, podobe prečudovito
stiliziranih in zglajenih ženskih in moških figur, ki spominjajo na lepoto grških
antičnih aktov in še mnoge druge, med katerimi marsikatera pripoveduje tudi zgodbe,
ki segajo vse od grotesknih basni do mitologije. Zelenkov razstavljeni opus obvladuje
barvna skala, ki se razteza od pastelno nežne, prelivajoče in prosojne lazurnosti,
ki daje občutek izjemne slikovitosti, kot bi gledali akvarele, pa do skoraj dramatičnih,
močnih črno-belordeče kontrastnih rešitev. Skozi bogat motivni svet in raznovrsten
likovni pristop je zaznati naslon na tradicijo pretekle zgodovine umetnosti.
Kot bi želel nadaljevati zgodbo umetniškega ustvarjanja v polju keramike, ki
se je začela s krašenjem posodja tam nekje v času neolita, preko antičnega grškega
vaznega
slikarstva in se nadaljevala do modernizma Chagala, Picassa, Legerja in Miroja,
ter vse v današnje dni. Čeprav se zdi neverjetno, še danes marsikdo težko razume,
da ima medij keramike vendarle že vseskozi tudi svoj umetniški kontekst z dolgo
in bogato zgodovino. S trenutkom, ko jo je človekova roka prvič okrasila, jo
je nato ves čas spremljala človekova notranja, duhovna potreba po izražanju,
ki je sčasoma prerasla v resno in avtonomno umetniško ustvarjanje, v kompleksen
umetniški koncept, kakršnega lahko danes spoznamo tudi skozi umetnost Karla Zelenka.
Naj bo razstava zato med drugim tudi popotnica vsem, ki dvomijo in razumejo keramiko,
bodisi poslikano bodisi kiparsko oblikovano, le kot nekaj dekorativnega, da le-ta
lahko postane v rokah dobrega umetnika vedno še mnogo več.
Barbara Sterle Vurnik
KAREL ZELENKO
Rojen 15. septembra 1925 v Celju.
Po končani srednji šoli je nadaljeval študij na Umetno
- obrtni šoli v Ljubljani in Grazu ter na akademiji likovnih
umetnosti na Dunaju in na Akademiji za likovno umetnost
v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral na oddelku za kiparstvo
pri prof. Borisu Kalinu in leta 1951 končal specialko za
grafiko
pri prof. Božidarju Jakcu, nato pa nadaljeval študij
na
specialki za slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici. Po
končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji
v Kamniku. Od leta 1954 do 1959 je poučeval na Šoli za
oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik
v Ljubljani in Grožnjanu. Udejstvuje se kot grafik, slikar,
keramik in ilustrator.
Osebne razstave
1953 Ljubljana (Umetniška zadruga)
1954 Ljubljana (Mala galerija)
Kamnik (Homar, Zelenko, Sonja Zelenko)
1955 Cuxhaven
1956 Ljubljana (Jakopičev paviljon - Möller, Lakovič, Zelenko)
1958 Kranj
1960 Ljubljana (Jakopičev paviljon - Lakovič, Pirnat, Zelenko)
1962 Zagreb, Maribor, Trst
1963 Ljubljana (Mala galerija), Celje, Beograd
1967 Bruxelles
1968 Udine, Amsterdam, (Makuc, Stegovec, Zelenko)
Piran (Oblak, Rauter Zelenko, Zelenko)
1969 Antwerpen, Cuxhaven, Hamburg
1970 Sackingen, Duisburg
1971 Bruxelles
1972 Paris
1973 Ljubljana (Mestna galerija)
1974 Maribor, Subotica, Zagreb
1975 Ljubljana (Mala galerija), Bruxelles
1976 Dubrovnik
1977 Lindau
1978 Köln, Dortmund, Bruxelles, Cuxhaven
1979 Ratingen
1985 Ljubljana (Jakopičevo razstavišče), Milano, Legnano,
Poreč
1986 Piran, Slovenska Bistrica
1987 Ljubljana (Galerija Feniks), Celje
1988 Domžale
1989 Paris, Novo mesto, Ljubljana (Poslovna stavba Emona)
1990 Sežana (Zelenko, Mesner)
1992 Ljubljana (Galerija Florjan)
1993 Ljubljana (Galerija Kulturni dom Španski borci, Galerija
Lerota)
1994 Ljubljana (Vodnikova domačija, Galerija ‘’Slovenijales’’
- Rauter Zelenko, Zelenko), Cuxhaven
1995 Ljubljana (Galerija Avla - Rok Zelenko, Zelenko), Brtonigla
1996 Ljubljana (Galerija Dvorni trg), Rijeka, Koper
1997 Ljubljana (Galerija Ilirija), Orvelte
Organizacija razstave in izdajatelj: ZDSLU in DLUL, zanju:
Peter Vernik in Jožef Vrščaj;
spremno besedilo: Barbara Sterle Vurnik; fotografija: Dragica
Čadež;
Katalog: priprava in tisk: Mat-Format d.o.o.; naklada: 300
izvodov; Ljubljana, Slovenija, 2007
Razstavo sta podprla Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo
za kulturo RS
|