Štirje letni časi na vrtu - Zima 2005, vrt Komenskega 8, Ljubljana

Zgodba o mobilih, skrivnostni umetnosti kinetičnih skulptur, ki se gibljejo v prostorih in jo je davnega leta 1926 intenzivneje vtrl Aleksander Calder je dolga, a očitno še nezaključena. Čeprav se na prvi pogled zdi,da je to stvar preteklega obdobja modernizma, se marsikateri umetnik še vedno/ponovno ukvarja z njo. Verjetno zaradi brezčasnosti fenomena gibanja, ki že od »prasveta« poganja naš univerzum. Milena Braniselj je v ta »začaran svet« vstopila konec sedemdesetih let preteklega stoletja in v njem ostaja tudi danes. Ni torej naključje, da se je prav z njim odločila osvojiti tudi vrt, opredmetiti njegov zračni fluid in tako na poetičen način posredno tudi pospremiti zimo v pomlad.

V svet kinetične mobilne plastike je Branisljevo in še nekatere njene sodobnike »usodno« popeljal prav njen takratni profesor na ALU Slavko Tihec, mojster vodnih mobilov, ki je s skupino neokonstuktivstov e pred tem slovenskemu prostoru ponudil zanj sve abstraktni likovni jezik. Branisljeva je vse te impulze tekom časa pregnetla v lasten kiparski svet. Sprva je raziskovala različne mo nosti umetnih vzgonov gibanja z elektro-motorji in drugimi mehanizimi, kar je v tistem času veljalo za dokaj drzno eksperimentiranje. Kasneje se je usmerila k naravnim principom gibanja, kjer se sleherni premik zgodi s kombinacijo zračnega valovanja in napetosti, ki nastajajo znotraj lastnih struktur posamezne skulpture/objekta in jih usmerja princip gravitacije. Da bi se čimbolj približala naravnim zakonitostim gibanja, se e vseskozi strastno podaja v svet znanosti - svet fizike, svet mehanike. Tu črpa odgovore na svoja vprašanja o ravnotežju, materiji, te nosti in spoznanja projicira v svoje delo. Ko vse preplete v gibljive konstrukcije in jih prepusti določenemu prostoru, njegovi atmosferi, se zdi, da ji najbolj uspejo prav tiste, ki jih ustvarja za javne postavitve v krajino. Tam njeni mobili zaživijo kot mogočne silhuete, ki s pomočjo svojih premikajočih form osvetlijo tudi tiste najbolj nevidne, a še kako navzoče energijske tokove danega prostora. Kiparkine gibajoče konstrukcije se tako neposredno dotikajo našega življenja in niso le stvar poigravanja z Mondrianovsko abstraktnimi geometrijskimi formami. To pa je tisto, kar je njeni umetnosti tudi
najbolj lastno.

Če se kdo ob njenih skulpturah danes še vpraša, kaj neki predstavljajo, jim lahko ponudimo le en, a zelo slikovit odgovor. Odgovor, ki ga je dal za Calderjeve mobile sam Jean-Paul Sartre in je aktualen še danes: »…mobil pravzaprav ne predstavlja ničesar oprijemljivega. Podaja predvsem živo gibanje, ga oblikuje. Mobili nimajo nekih konkretnih pomenov, ob njih ne mislimo na nič drugega kot le na njih same. Samo so in to je vse; so absolutni... Ne elijo posnemati ničesar, so vselej lirične invencije, tehnične kombinacije skoraj matematične kvalitete pa vendar hkrati tudi senzibilni simboli narave…«

Barbara Sterle Vurnik

The story of mobiles, a mysterious kinetic art form, pioneered by Alexander Calder as early as in 1926, employing sculptures suspended in space may be a lingering one yet it is far from being over. Although on the face of it kinetic art could be set aside as belonging to the bygone era of modernism, it continues to be explored and rediscovered by a number of artists. The reason for this is probably the timelessness of motion, which has, from time immemorial, been the driving force of our universe. Milena Braniselj entered this “spellbound world” in the late 1970’s and has lived in it ever since. It is, therefore, not by coincidence that she decided to enchant this garden, substantiate its airy disposition and thus, in a poetic way, indirectly mark the transition from winter into spring.

Milena Braniselj, along with a few of her contemporaries, was ultimately drawn into the world of kinetic plastic art by her professor at the Academy of Fine Arts Slavko Tihec, a master of aquamobiles, who had, together with a group of neo-constructivists, introduced in the Slovene sphere the innovative abstract artistic discourse. Milena Braniselj eventually amalgamated all the different impulses to create a unique sculptural world of her own. At the beginning, she was exploring different possibilities of artificially inducing momentum with electric motors and other mechanisms, which, at that time, was considered rather daring experimentation. She later turned to the natural principles of motion where every movement occurs as a result of the interaction between the movement of air and the tension which is inherent in the structure of an individual sculpture or object, and governed by gravitation. In order to be able to capture the natural principles of motion, she has been delving ardently into the realm of science - into the worlds of physics and mechanics. Here, she is able to find the answers concerning the issues of balance, matter and gravity, and then incorporate the findings in her work. Once all the components are intertwined to form mobile structures, which are subjected to a particular space and its atmosphere, it seems that those that have been created as public outdoor installations are the ones that are the most successful. It is in the open landscape that her mobiles become alive like monumental silhouettes which illuminate with their moving shapes the invisible, yet omnipresent currents of energy that permeate the space. The artist’s mobile creations are thus directly linked with our own lives and are not merely a matter of playful experimentation with Mondrianesque abstract geometric forms. And this is what makes her art her own.

If today anyone were still to wonder at Milena Braniselj’s sculptures as to what is it that they represent, we could only offer one, but nonetheless a very vivid depiction of the artist’s work; the comment, still relevant today, on Calder’s mobiles by none other than Jean-Paul Sartre: » A mobile does not suggest anything: it captures genuine living movements and shape them. Mobiles have no meaning, make you think of nothing but themselves. They are, that is all; they are absolutes
... In short, although mobiles do not seek to imitate anythig ... they are nevertheless at once lyrical inventions, technical combinations of an almost mathematical quality and sensitive symbols of Nature.«

Barbara Sterle Vurnik

Projekt Štirje letni časi na vrtu - Zima 2005, tema: Štirje letni časi na vrtu, vrt Komenskega 8, Ljubljana
Autorica projekta: Milena Braniselj, organizacija razstave: Umetniški svet DLUL, zanj odgovarjata Zora Stančič in Dušan Muc, idejna zasnova: Umetniški svet DLUL, prostorska postavitev: autorica.
Katalog izdaja Društvo Likovnih Umetnikov Ljubljana, zanj odgovarja Alenka Vidrgar, kustosinja razstave in avtorica uvodnega besedila: Barbara Sterle Vurnik
postavitev projekta omogočil: Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana, december 2005

BIOGRAFSKI PODATKI
Milena Braniselj je bila rojena 1951. leta v Ljubljani. Končala je šolo za oblikovanje, leta 1977 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost - smer kiparstvo in leta 1979 končala kiparsko specialko pri prof. Slavku Tihcu. Živi in dela v Cerknici. Dela kot svobodni likovni ustvarjalec na kiparskem področju. Ukvarja se tudi s spomeniško plastiko, skulpturo v eksterieru večjih dimenzij ter medaljerstvom oziroma reliefi. Poglavitno delo pa je raziskovanje gibljivih skulptur oziroma energije, ki to gibanje omogoča.
Sodeluje na številnih domačih in mednarodnih likovnih delavnicah. študijsko se je izpopolnjevala v Angliji. V Sloveniji in tujini ima postavljenih 24 javnih del - skulptur. Od leta 1976 do 2005 je sodelovala na preko 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Udele uje se tudi humanitarnih akcij oziroma daruje svoja likovna dela v te namene.
Prejela je 5 nagrad in številna priznanja za svoja dela.

BIOGRAPHY
Born in 1951 in Ljubljana. In 1977 graduated at the Sculpture Studies Department of the Academy of Fine Arts in Ljubljana. In 1979 she concluded an advanced sculpture study course with prof. S. Tihec and studied further in England. She has had 48 independent and over 200 group exhibitions. Twenty of her sculptures in Slovenia and abroad are public monuments. She has received five awards and numerous acknowledgements. She lives and works in Cerknica.

Naslov: Cesta 4. maja 3, 1380 Cerknica
GSM: +386 (0) 41 639 810
E-mail: braniselj.milena@siol.net

SAMOSTOJNE RAZSTAVE:
1977 Cerknica, Salon pohištva Brest
1978 Ruše, Likovni salon
1979 Ravne na Koroškem, Likovni salon
Kranj, Prešernova galerija
Beograd, Galerija Studentski grad
1980 Ljubljana, Institut Jožef Štefan
Ljubljana, galerija ŠKUC
Lož, Kovinoplastika
1981 Cerknica, Salon pohištva Brest
Vrhnika, galerija Doma
1982 Ljubljana, Salon Salonit
Ljubljana, Magistrat
Ljubljana, Mestna galerija
1983 Postojna, knjižnica Bena Zupančiča
1984 Nova Gorica, galerija Meblo
Ljubljana, Cankarjev dom
Ljubljana, galerija Lerota
1985 Trst, galerija TKG (Italija)
Ljubljana, Tromostovje
1986 Radovljica, Šivčeva hiša
Ljubljana, Be igrajska galerija
Ribnica, Petkova galerija
1987 Beljak, Stadtgalerie (Avstrija)
1990 Dunaj, Domus Slovenica (Avstrija)
1992 Ljubljana, galerija GT
Stari trg, grad Snežnik
1993 Ljubljana, galerija Krka
Ljubljana, galerija Ilirija
Ljubljana, galerija ZDSLU
1994 Ljubljana, Institut Jožef Štefan
1995 Ljubljana, Austrotel
Ljubljana, Iskra
Ilirska Bistrica, galerija na Vidmu
Cerknica, galerija Krpan
1997 Stari trg, grad Snežnik
Cerknica, galerija Krpan
Staranzano (Italija)
1998 Kostrena, gradska knjžara (Hrvaška)
1999 Dol pri Ljubljani, paviljon graščine Dol
Ljubljana, galerija Gal
2000 Strunjan, galerija zdravilišča Krke
Piran, atelje Duka
2001 Celje, galerija Mozaik
šoštanj, Mestna galerija
Se ana, galerija Srečka Kosovela
2002 Ljubljana, Mestna galerija - pregledna razstava
2003 Metlika, Ganglovo razstavišče
Nova Gorica, Poslovni Center Hit - Paviljon