|
Koncept spolne razlike v figuraliki Bojana Bense
Umetniški akti so v okviru figuralnega slikarstva največkrat
reprezentirani kot telesa z jasno spolno opredelitvijo znotraj
binarne strukture ustaljenih pojmov moškosti in ženskosti,
s čimer se hote ali nehote že vpisujejo v koncept spolne
razlike. Na ta način so zaznamovana tudi najnovejša dela
Bojana Bense, ki za razliko od predhodnega abstraktnejšega
in spolno neobeleženega cikla Glav na vsebinski ravni vzpostavljajo
temeljno ločnico med reprezentacijami aktivnih moških borilcev
na eni strani in med erotiziranimi podobami ženskih aktov
na drugi strani.
 Novi cikel slik Bojana Bense z naslovom Borilci je grajen
predvsem iz moških figur, upodobljenih v značilnih telesnih
držah in ob posebnih, robnih stanjih zavesti, ki jih sprožajo
borilne veščine. V delih se odražajo avtobiografski elementi,
ki temeljijo na avtorjevih osebnih izkušnjah obvladovanja
borilnih praks. Tako je tudi v njegovem slikarskem delovanju
mogoče prepoznati spoj fizičnega in umskega, ki je sicer
značilen za praktike azijske tradicije, kjer razlika med
dušo in telesom ni razumljena v dualističnem smislu zahodne
racionalistične filozofije. Poleg same nuje slikarskega ustvarjanja
je s slik Bojana Bense razvidno tudi tiste vrste samonadzorovanje,
ki ga skozi posvečenost, koncentracijo, vztrajnost ali disciplino
učijo in razvijajo prav borilne vaje. Gre za sistematično,
premišljeno gradnjo slikovnega polja, ki se zdi razumsko
strogo nadzorovano in strukturirano v siceršnji izjemni svobodi
pestrih barvnih nanosov slikarjevih mojstrskih potez. Na
slikah je vzpostavljen tiste vrste red, ki oblikuje harmonično
celoto skozi dinamično napetost živahnih koloritnih in kompozicijskih
nasprotij, ki ves čas sledijo ekspresiji prepoznavnih borilnih
kretenj. Figure so preko značilnih zakonitosti gibanja vpete
v središče likovno izčiščenega prostora, zaznamovanega z
enobarvno praznino, doseženo predvsem skozi zamaknjenost
meditativnih stanj zavesti. Bojan Bensa je borilce naslikal
kot posameznike, ki zazrti sami vase premagujejo lastne sile
brez dialoga z drugimi. Vsak zase je prikazan avtonomno zgolj
v relaciji do samega sebe in ne v odnosu do svojega nasprotnika
oziroma soborilca. Ikonografija borilnih teles se skozi celoten
opus razvija v variacijah različnih kretenj posameznih akterjev
kot umetnikova samorefleksija ali zavest o lastnem telesu.
Podobe borilcev niso spolno neopredeljene, temveč jih predstavljajo
izključno moška telesa. Avtor povezuje borilne spretnosti
in posebna stanja telesa ter zavesti predvsem z moškim spolom,
ki sicer klišejsko že pooseblja moč, razum, znanje, razsodnost
in celo boj.
V opusu Borilcev gre za očitno odsotnost ženske figure. Kasneje,
ko v drugi fazi najnovejšega cikla figuralnih slik nastopijo
tudi ženske, se njihove upodobitve precej razlikujejo od
borilcev, ki so kot disciplinirana telesa vendarle naslikani
v aktivnih držah, v zamrznjenih trenutkih določenega napadalnega
ali samoobrambnega giba, s čimer jim je nesporno dodeljena
pozicija subjekta. Tako gre v Bensinih reprezentacijah družbenih
teles moških in žensk za jasno ločnico, ki razločno kaže
na spolno razliko. Zdi se, kot da avtor upodablja ženska
telesa na nek način izzivalno skozi paradigmatske podobe
ženskosti. Ko poskuša klasične ženske akte, kakor so bili
ponavadi enostransko upodobljeni skozi celotno tradicijo
patriarhalne likovne umetnosti, podati na nov način, se sproža
vprašanje, če je pri tem tudi dovolj jasno razviden tisti
paradigmatični obrat, ki bi skozi ironične, satirične ali
kako drugače zasnovane subverzivne momente, poskušal nereflektirano
žensko figuro iz pozicije objektiviranega pasivnega akta
premestiti na raven aktivnega subjekta. Res je sicer, da
naslikane ženske figure ne pozirajo na klasičen način kot
pasivni modeli, vendar tudi niso podane na način aktivnega
in s tem konstitutivnega subjekta, temveč delujejo po drugačnem
principu: one kličejo po ljubezni z metaforami pesmi, rož
in srca, ko pojejo (“Zapoj - zapoj”) ali podarjajo ljubezen
("Dajem ti svoje srce"). One se ne borijo, niso borilke.
Razgaljene so v svoji goloti. Goli so sicer tudi moški borilci,
vendar je v njihova telesa golota vpisana na neseksualiziran
način za razliko od golote, ki ob telesih žensk deluje erotično.
Ena od žensk je upodobljena z razprtimi nogami, tako da kompozicijsko
točno v sredini slike ponuja na ogled svoje mednožje, s katerim
prepeva o ljubezni. Ob imperativu (“Zapoj - zapoj”), ki ji
ga zadaja avtor kot moški, poje na ves glas z odprtimi usti
in razprtimi ustnicami spolovila, zaradi česar ostaja lep
objekt brez lastnega glasu, ki “se kaže” in je kot tak namenjen
predvsem čistemu užitku v gledanju. Obkrožajo jo cvetovi
raznobarvnih rož, ki kot metafore narave ali simboli spolovil
esencialistično namigujejo na najpogostejše družbeno konstituirane
mite o povezovanju vsega ženstvenega z naravo. Pri tem se
zastavlja vprašanje, če niso tako upodobljena ženska telesa
v mediju vizualnega že preveč izpostavljena pogledu in s
tem oblasti, kljub avtorjevim prizadevanjem po preseganju
oblastnih razmerij prevladujoče tradicije heteroseksističnega
prikazovanja ženskega telesa. Takšnim reprezentacijam ženskih
podob bi nedvomno alternativo lahko predstavljale upodobitve
žensk, pri katerih seksualno telo ne bi bilo razgaljeno in
podano kot objekt, temveč bi bile upodobljene v nekoliko
bolj aktivnih vlogah borilk ali vsaj žensk, ki obvladujejo
veščine samoobrambe.
Sam avtor problematike spolne razlike v svoji slikarski
naraciji eksplicitno sicer ne izpostavlja na ravni koncepta,
temveč se skozi motiviko figur moških borilcev osredotoča
predvsem na lastni spol, ki ga najverjetneje razume univerzalno
ali normativno. Zato nam s svoje subjektivne pozicije govori
o borilcih precej bolj objektivno kot o ženskih figurah.
Vsekakor je očitno, da je svet borilnih veščin, ki je Bojanu
Bensi tudi izkustveno inherenten, podan skozi tisto moč umetniškega
izraza, ki deluje najbolj prepričljivo, in sicer tako na
ravni motivike kakor tudi same slikarske ekspresije.
Alenka Spacal
BORILEC / PUGILIST 2004
olje - platno / oil - canvas
120 x 80
KAKUTOKA / PUGILIST 2004
olje - platno / oil - canvas
120 X 80
KAKUTOKA
/ PUGILIST 2005
olje - platno / oil - canvas
125 x 66
ZAPOJ - ZAPOJ / SING - SING 2005
olje - platno / oil - canvas
140 X 110
DAJEM TI SVOJE SRCE / I GIVE YOU MY HEART 2005
olje - platno / oil - canvas
85 x 75
|
