IKONE BREZČASJA

Todoče Atanasov je likovni umetnik, za katerega lahko rečemo, da se mu je na področju grafike zgodilo že skoraj vse, prodor v evropski prostor, umetniška priznanje doma in v tujini, uvrstitve v t.i. grafične generacije oz. šole.
S svojo jedkano risbo je poglobljeno in nadarjeno preiskoval ostre meje ikonografskih kompozicij.

V slikarstvu pa si odpira prostore za domišljevanje in brušenje duhovitosti do že skoraj ezoteričnih nadgrajevanj barv, do njihovega prelivanja proti izginjanju, proti njihovi
ne-vidnosti. Preiskuje psihični prostor figure, ki jo obdaja neviden prostor njene aure: za nas trka na psihične determinante percepcije robov nas samih in odpira temeljna vprašanja o samoobčutenju kot so: kaj je solipsizem, kaj narcizem, vouyerizem, kaj je potreba po samoti, kaj potreba po samoogledovanju in kaj in kdaj potreba po drugem?
Mimetičnost v upodabljanju Atanasova ni nikoli posnemovalni prerogativ, pač pa se nam razodeva kot premišljen poesis njegove figuralike.
Njegove figure se zde kot ikone brezčasja, postavljene nekam na robove obal časa, zagledane vase in družeče se v samodotike. Tako so kot ikonostasi razpete na svoj notranji križ – vpete med silnice poželenj, samot, zrenj in uročenosti. (Igor Likar)

Todoče Atanasov se je rodil leta 1953 v Sv. Nikole v Makedoniji. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku leta 1977. Leta 1982 je končal specialko za grafiko pri prof. Bogdanu Borčiču. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter bil večkrat nagrajen doma in v tujini. Živi in dela v Ljubljani.