SELLA NEVEA, 2.maj 2008

Vstajanje ob 3:15. Zopet prideta po mene Hari in Milan. V Solkanu preložimo stvari v Markov avto in že smo na poti. Dani se, ko preko Kobarida vozimo proti Bovcu, nato pa Log pod Mangart, čez Predil, mimo Belopeškega jezera in ob 6h parkiramo v bližini spodnje postaje žičnice v Selli Neveji (n.v.1200 m).

Pripravimo stvari in prvih nekaj sto višinskih metrov smučke nesemo. (leva proga je zorana – pripravljajo pot gradbeni mehanizaciji, ki bo na zgornji postaji pričela z delom na žičniški povezavi italijanskega in slovenskega smučišča) Nekje na polovici smučišča si ostali nadenejo smučke, jaz pa jih še vedno nesem, ker nimam srenačev. Nadenem si jih šele pri zgornji postaji žičnice. Tam se za trenutek ustavimo in se okrepčamo.

Nadaljujemo proti levi – Pod Prestreljenik, nato pa počasi strmo navkrber, proti desni, pod Srednji Vršič. Na vrhu prelaza (n.v. 2315m) smo že kmalu po deveti uri. Preoblečemo se, pomalicamo in uživamo v miru in lepem razgledu na zasnežena pobočja okrog nas. Odpre se pogled na kaninsko pogorje proti vzhodu, nasproti nas Poliški Špik – Montaž, Špik nad špranjo in ostali hribi v tem pogorju, proti zahodu pa Mangart, Jalovec, Triglav, Rombon....

Počasi se pripravimo na spust, ki ga začnemo naravnost navzdol – smuka idealna, nato bolj na levo, kjer nas je pričakal južni sneg in po dolini do zgornje postaje žičnice. Sledi spust po zgornjem delu razrite nevejske proge, medtem ko je zadnji del spet idealen za smučanje.

Malo pred enajsto uro se že peljemo proti domu.

ŠKRBINA ZADNJE ŠPRANJE – (forcella RIO-MOZ - 2150m),   29. januar 2012 

Martin, jaz in trije znanci iz stare Gorice. Odhod ob 7h iz Gorice, preko Udin do Sella Nevee (n.v.1150m). Parkiramo ob vznožju stare vlečnice. Zunaj piha, -7°C. Ob 9h se odpravimo po spodnjem delu smučišča, nato zavijemo v smeri koče Corsi, vse do planine Casere Cregnedul di sopra, kjer zavijemo desno v hrib, po dolini Vallone Cregnedul. Najprej skozi zarasli del doline in nato do platoja pod gorami. Zdi se nam, kot da smo sredi amfiteatra. Kmalu zavijemo proti levi, preneha pihati, megle se umaknejo, odpre se nam pogled na sedlo Rio Moz. Pokrajina proti sedlu se vedno bolj oži, postaja tudi vedno bolj strma, par deset metrov podi vrhom je naklon že okrog 50°, širina žleba pa le par metrov. Sedlo (n.v. 2150 m) dosežemo po dveh urah in pol hoje.

Trud je poplačan. Odprejo se lepi razgledi na sosednjo kaninsko pogorje, Dolomite dolino pod Montažem in bližnji Špik nad Špranjo (2554m).

Smučanje z vrha sedla je skoraj nemogoče, zato se spustimo par deset metrov nižje. Prvi del je za smučanje dober, del do platoja je malo slabši, ker se sneg udira, nato pa je spet idealno do zaraščenega dela. Nekako presmučamo še ta del in že smo na cesti po kateri smučamo v dolino. Pri avtu smo ob 13h.

Zasluženo pivo in manjši prigrizek si privoščimo v gostilni Bajta, nato pa proti domu, kjer smo ob 16h.

ŠKRBINA DOLINE – (Forcella della valle - 2345m)

 14. april 2013 

Stara klapa - z Milanovim kombijem štartamo ob 4h iz Šempetra. Preko Bovca in Predila prispemo okrog 7h na prelaz Sella Nevee (n.v.1150m). Ob 7:30h se odpravimo po spodnjem delu starega smučišča, nato zavijemo v smeri koče Corsi vse do planine Casere Cregnedul di sopra, kjer zavijemo desno v hrib po dolini Vallone Cregnedul. Najprej skozi zarasli del doline in nato do platoja pod gorami. Zdi se nam, kot da smo sredi amfiteatra. Namesto da zavijemo levo kot smo smučali pred letom dni (Škrbina zadnje Špranje), nadaljujemo tokrat naravnost navzgor. Še sreča, da je sonce skrito za oblaki, saj postane teren vse bolj strm, do pod sedla – markantne skale - pa je še kar doberšen kos poti. Zadnji del - od markantne skale naprej postane vse ožji in še strmejši. Ko dosežemo sedlo se izza oblakov prikaže sonce in nas prijetno greje. Uživamo ob lepih razgledih na sosednjo kaninsko pogorje in avstrijske hribe.

Smučamo z vrha sedla v smeri vzpona. Smuka odlična skozi celotni spust. Pri avtu smo ponovno ob 10:20h.

LOPA – (Forca sopra Medon - 2348m)

25. april 2013  

Milan, Hari, Andraž in jaz. Start ob 3:30h iz Šempetra. Polna luna, nebo brez oblačka, obeta se še en prekrasen dan. Preko Bovca in Predila prispemo na prelaz Sella Nevea – parkirni na spodnji postaji žičnice (n.v.1122m). Ob 7h se odpravimo po spodnjem delu smučišča proti prvi postaji žičnice. Tu zavijemo levo in se malenkost spustimo, nato pa proti grebenu ki se vije nad Prevalo. Zgornji del je kar izpostavljen, naprej se ne vidi, zato se spustimo nazaj in ga obidemo, nato  na desno in naravnost navzgor, dokler ne pridemo za zgornjo postajo prevalske žičnice (n.v.~2100m). Tu zavijemo levo in naredimo prečenje pod Vršiči pod Lopo, dokler ne pridemo na sedlo med Vršičem pod Lopo in Prevalskim Kuntarjem (n.v.~2150m). Nadaljujemo pod Vršiči, nato pa naravnsot navzgor na sedlo med Vršiči in Lopo (Forca sopra Medon – Sedlo nad Prevalskim Kuntarjem; n.v.2348 m; 9:30h).

Po krajšem počitku se spustimo s sedla po desni strani (tam je sneg še trd), nato pa v levo do sedla med Vršičem pod Lopo in Prevalskim Kuntarjem, prečimo do zgornje postaje žičnice, sledi spust v smeri vzpona do prve postaje žičnice, zadnji del po smučišču nazaj do parkirnega prostora na Selli Nevei (10:30h).

Lepo smučanje, razmere odlične, nebo jasno, razgledi čudoviti na vse strani, skratka še ena lepa tura.

BELA PEČ (2000m), SREDNJI VRŠIČ

12. maj 2013

Milan, Hari, Peter, Marko, Ingrid, Pavle, Gregor in jaz. Tokrat start malo kasneje ob 5h iz Šempetra. Zunaj še rahlo dežuje, a napoved je izboljšanje in vsaj dopoldne lepši dan. Preko Bovca in Predila prispemo na prelaz Sella Nevea – parkirni na spodnji postaji žičnice (n.v.1122m). Ob 7:15h se odpravimo po spodnjem delu smučišča proti prvi postaji žičnice. Tu zavijemo desno proti sedlu Bela Peč. Vreme se izboljšuje, odpirajo se čedalje lepši razgledi, sonce nas pošteno greje. V dolini drevje že v zeleni barvi, malo više še novozapadli sneg. Sedlo na višini ~2000m kmalu dosežemo, nato pa po krajšem opravimo spust za ~150 v.m. po žlebu v smeri proti Z. Spodaj zavijemo proti levi, nato strmo v hrib in zopet levo v smeri sedla Uršič. Pred zadnjim vzponom na sedlo zavijemo v desno proti manjši meteorološki postaji in nato pod stene Sr. Vršiča na viši 2250m.

Po krajšem počitku začnemo s spustom, nekateri v smeri vzpona, drugi po žlebu za sedlom Uršič do pod sedla Bela peč. Na začetku spusta nam nagaja novozapadli sneg, kasneje je smuka boljša. S smučkami v rokah se vzpnemo nazaj na sedlo Bela peč, nato nadaljujemo s spustom v smeri vzpona. Takoj s sedla je sneg že zelo slab in mehek, na smučišču pa se razmere popravijo in se lepo vijuga skoraj do izhodiščne točke na Selli Nevei (12h).

Škrbina nad Cijanerico (Forca del Palone) 2242 m (11.marec 2017)

Tokrat skoraj poln kombi – Milan,Marko,Harij,Igor,Aleksander,Martin in Miro. Ob 6:30h smo na Selli Nevei (n.v.1100m),kjer parkiramo blizu odcepa za planino Pecol. Snega je še veliko, tako da si lahko že takoj nadenemo smuči. Pred planino S. In nadaljujemo v smeri proti Škrbini. Po uri in pol dosežemo mesto kjer se začne najstrmejši del. Vreme je jasno, sbeg zmrznjen. Še dodatno uro rabimo da dosežemo škrbino. Prvi del spusta pričnemo v smeri vzpona, sneg ponekod skorjast. Stmino presmučamo po levi, po še vedno rahlo zmrznenem snegu, nato pa nadaljujemo po smeri vzpona in prismučamo skoraj do avta.

Še sreča da smo bili zgodnji, saj je na Škrbino in sosednjo Vrh Strmali videti pravo procesijo smučarjev.

KONJSKE POLICE (2318m) 12.5.2018

Ob 4h iz Šempetra -Milan, Hari, Igor, Miro. Preko Bovca in Predila prispemo na prelaz SellaNevea – parkirni na spodnji postaji žičnice (n.v.1122m). Ob 6h s smučkami na nahrbtniku štartamo s hojo najprej pod krajšo smučarsko vlečnico in nato naprej do konca poseke, kjer se priključimo na muletjero - pot številka 636. Ta nas pripelje do ruševin stare tovorne žičnice (iz 1.sv. vojne) – desno od Pobiča, na n.v.1700m (1h20' hoje). Tu naredimo krajši postanek, si nadenemo smuči, ter nadaljujemo naravnost navzgor na greben Konjskih polic, ki ga dosežemo po dobrih 2,5h hoje. Na grebenu smo slabo uro, uživamo v soncu, lepih razgledih – Montaž, Viš, Rombon, soška dolina…. Spust opravimo v smeri vzpona, le da prismučamo nekoliko niže – na n.v.1600m (zadnjih 100vm si dvakrat snamemo smuči). Zopet smučke na nahrbtnik in nazaj na izhodišče.

Odlično smučanje po ravno prav odpuščenem snegu, z malo valovito podlago, dobra kondicijska tura, pa še odlično vreme in s tem lepi razgledi….