Kanin  (2292m n.v.) 14.marec 2015

Tokrat le v štirih, s kombijem ob 4:30h proti Bovcu. Tam zavijemo proti B postaji kaninske žičnice. Parkiramo nad B postajo, na odcepu za Skripi (n.v. ~1100m). Smučke na rame in nadaljujemo po cesti za planino Krnica, tam pa naprej po stezi. Nad planino so že krpe snega, vendar smučke nesemo vse do prve ''poravnave'' terena. Nekateri si nataknemo smučke na noge, drugi si nadenejo dereze in nadaljujemo naprej po dolini Krnice v lepem sončnem vremenu in še po zmrznjenem snegu do Prevale    (n.v. 2067m). Iz doline se že valijo prve megle, mi pa nadaljujemo do zgornje postaje sedežnice nad D postajo kaninske žičnice, ki jo dosežemo po treh urah in pol hoje. Na srečo se megla dviga in spušča in je vidljivost dokaj dobra. Zgornji del - nad D postajo in malo pod njo smučamo po zamrznjenem snegu. No kmalu smo pod meglo, sonce je tu že omehčalo sneg, tako da sledi uživaško smučanje do C postaje. Tu nadaljujemo po stari dovozni cesti nekje do n.v.1300m, kjer se sneg konča. Smučke zopet na rame in nazaj do avta.

KANIN-zgornja postaja sedežnice (2265m) (10.maj 2020)

 Po dolgem času se odpravimo na turo v nam bližje kaninske hribe. Štartamo ob 4h zjutraj s kombijem v štirih. V Bovcu se zapeljemo proti B postaji žičnice in še malo naprej do planine Krnica (nv 1263 m). Tu si oprtamo smučke in nadaljujemo po stezi - muletjeri - po travnatem pobočju in skozi gozdiček do nv1650m, do kjer tudi prismučamo - načrt je sicer bil, da tu zavijemo proti Lopi in smučamo na italijansko stran in se vrnemo na prelaz Sella, vendar zaradi megle, ki se nekajkrat spusti čez Lopo in dežja ki prične padati, spremenimo smer vzpona. Smučke nesemo še do vrha prve strmine, kjer si jih nadenemo pri veliki skali (nv 1834m). Nadaljujemo po položnejšem delu in nato strmo na prelaz Sella (nv 2067m). Razgledamo se na italijansko stran in nato nadaljujemo do zgornje postaje sedežnice (nv2265m). Na vrhu piha - na srečo dež pojenja - tako da se ne obotavljamo kaj dosti in se spustimo nazaj do prelaza Sella. Sneg na smučišču še malenkost pomrznjen, tako da se da dobro smučati. Tudi po Krnici je smuka dobra, vsaj v strmejšem delu, v položnih delih pa je sneg mehak in nekako ''zavira'' smučanje. Pod veliko skalo na nv1834m je še manjši jezik snega, po katerm prismučamo do prej omenjene nv. Zopet smučke na rame in nazaj do kombija.

HUDI VRŠIČ  (2344m n.v.) 28.februar 2021

Po presmučanih nekaj nižjih hribih primorskega sredogorja (Matajur, Hoč, Kobariški stol, Golaki) je prišla na vrsto ena prava smučarija.

Radi omejenega gibanja ne moremo prej od doma kot ob 6h. Zapeljemo se do Bovca in tam proti B postaji kaninske žičnice, kjer parkiramo na ~1000vm. Naprej je cesta še zasnežena. Pri avtu si nadenemo smuči in nadaljujemo po cesti do planine Krnica. Sneg je pomrznjen, zato si že kmalu nataknemo srenače. Vzpenjamo se nekje do druge poravnave (nv 1600m), nato zavijemo  v desno in se strmo vzpnemo v smeri konjskih polic. Pod KP prečimo v desno nad podi  in nato naravnost navzgor do bližnjega, sosednjega vrha Hudega Vršiča, (do nv 2300m),  ki ga dosežemo po dobrih treh urah vzpenjanja.

Vreme jasno, brez oblačka in vetra, prelepi razgledi v vse smeri, dokaj vroč dan za kar naporno vzpenjanje.

Spust opravimo v smeri vzpona, sneg ravno prav popusti, smučanje je ena sama uživancija. Krnica je sicer že malo presmučana, vendar se da še vedno solidno vijugati. Zadnji del presmučamo po cesti. Zaradi vročega dne vsem zmanjka pijače,  izgubljeno tekočino nadoknadimo na bencinski v Bovcu.

Od tu se odpravimo proti domu in si vsi želimo še več takih smukov.

KOJNC 2286m (21.marec 2021)

Zopet startamo ob 6h, v smeri Bovec in tam do B postaje kaninske žičnice. Cesto so tudi naprej še splužili, tako da se zapeljemo do prvega 360°-skega ovinka na nv~1100m, kjer parkiramo. Za čuda niti ni mrzlo in brez vetra, saj je bilo napovedano čisto drugačno vreme. Smučke si nadenemo že takoj pri avtu in nadaljujemo po stranskem kolovozu proti Z. Po kakšnih 15 minutah hoje smučke damo na nahrbtnike in hodimo po markirani poti za Visoki Kanin inLaško Planjo, tik pod grebenom Velikega Skednja. Steza se nekajkrat strmo vzpne skozi gozd, mimo ruševin planine Gozdec, malo više, nad gozdno mejo nv~1400m, si smučke zopet nataknemo na noge in nadaljujemo z vzpenjanjem, naravnost navzgor in nato stalno malo v levo. Sonce se po dobri uri hoje skrije, privalijo se megle in oblaki, začne snežiti, veter se vedno bolj krepi. Glede na vremenske razmere se ustavimo v manjšem sedlu pod Kojncem in kočo Petra skalarja na nv ~2100m. Že ko smo se vzpenjali so se snežne razmere spreminjale, enkrat trd sneg, pa napihan, pa pršič….tako je bilo tudi med spustom, ki ga začnemo bolj proti desni, v smeri JZ, proti Veli Gnili glavi in iščemo prehode med večjimi in manjšimi vrtačami, ter skalnimi previsi. Do snežne meje kar hitro napredujemo, medtem ko nas v gozdu zaustavljajo visoki previsi in zelo strmi deli. Nekatere predrsamo, dvakrat si moramo smučke sneti in iskati prehode na dele pod previsi. Prismučamo skoraj do gozdne koče, ki je malo nad potjo po kateri smo začeli s hojo, pod stenami Ruše in Kope. Smučke na rame in jih nesemo do odcepa kjer smo začeli s hojo po markirani stezi, potem se spustimo še do avta.

Lep tura, vendar jo nameravamo kmalu ponoviti – v lepšem vremenu – z vzponom do Vršiča (Monte Ursic) in potem s smučanjem v smeri vzpona, do planine Gozdec.