ROMATESPITZE  2696m , 17. marec 2012

Tokrat se zaradi pomanjkanja snega v naših gorah odpravimo v Avstrijo, natančneje v Visoke Ture – Romatespitze.

Start zgodaj - kot ponavadi – ob 3h  - iz Šempetra. V Milanovem kombiju nas je sedem. Preko Italije se zapeljemo v Avstrijo, tam pa mimo Beljaka in Spittala do Mallnitza. Tu zavijemo v dolino Tauerntal, kjer na koncu doline parkiramo na parkirišču na n.v.1680 m, ki je pod kočo Jamnig Hutte.  

Ko si pripravimo opremo (6:30h) nadaljujemo s hojo proti severu. Najprej skozi redek gozd, ki pa se kmalu konča, nato pa po odprtem, širokem pobočju pod skalnim delom Feldspitza, ki je na naši desni, vse do koče Peterbauerhutte (2040 m). Tu se nam na desno, proti SV odpre pogled na prostrano dolino nad katero kraljuje Romatespitze. Od koče pričnemo vzpon po dnu široke doline, nato se strmina poveča, zato zavijemo proti desni, zadnji del pa proti levi vse do vrha, ki je označen z majhnim lesenim križem (9:15h).

Po okrepčilu in obveznem fotografiranju pričnemo s spustom, katerega prvi del opravimo naravnost navzdol, nato prečimo desno pod Ebeneck, pa zopet naravnost navzdol, potem pa po dolini potoka Laschgbach vse do izhodišča, kjer smo ob 10:20h

Ob povratku si ogledamo še vasico Mallnitz, kjer spijemo zasluženo pivo, nato pa se počasi vračamo preko dravske in ziljske doline, (preko Lienzijskih dolomitov in Karnijskih alp), preko prelaza M. Croce Carnico v Tolmezzo in od tu preko Vidma domov.

Feldseckopf  (2864m)_Weisgerberbiwak  (2712m), 25.marec 2012 

Približno ista posadka kot prejšnji vikend, se zapeljemo na isto izhodiščno točko, le da se tokrat odpravimo na nasprotni hrib – cilj je bivak Weisgerbe na sedlu Felseescharte (2712m).

Takoj za parkiriščem začnemo mimo koče Jamnighute in nadaljujemo po levi strani doline. Začetek je dokaj položen, že kmalu pa teren postane strmejši in nadaljujemo v smeri bivaka. Z Milanom zavijeva desno čez strmejši greben, pod pobočje hriba Vorderer Geislkopf, nato pa v levo na vzpetino nad bivakom. Od tu smučava do bivaka. Tu pustimo smučarsko opremo in se vzpnemo še na Feldseckopf in nazaj do bivaka. Sledi še lepši del – v idealnih razmerah spust nazaj do parkiranega prostora in povratek proti domu.

Oberlerchspitze  (3107m), 26. maj 2012

Igor, Hari, Milan in jaz. Start spet zgodaj – ob 2h zjutraj. Zapeljemo se mimo Vidma, pa Beljaka, Spitala, do izvoza Gmund. Tam nadaljujemo v dolino Malta do mitnice (plačilo visokogorske ceste Maltalal Hochalpenstrasse-17,5€) – gori rdeča luč, nobenega nikjer, kljub temu nadaljujemo (cestnino poravnamo ob povratku), tako potem še na dveh semaforjih. Cesta je dolga 14,4 km in se dvigne za 1000 višinskih metrov do najvišje ležečega umetnega jezu v Avstriji – Kolnbreinsperre (n.v.1990m).

Ob 6:30 že korakamo preko jeza na njegovo zahodno stran, kjer se po aluminijastih lestvah (kljub znaku za prepoved) spustimo do potke pod steno, ki nas v položnem spustu pripelje do začetka široke krnice Langkar. Tu se obrnemo proti jugu in začnemo vzpon po zamočvirjenem delu, nato pa ob potoku. Malo pred začetkom strmega vzpona do skalne stopnje, si nadenemo smuči. Na vrhu skalne stopnje dosežemo ledenik Langkarkees in tam zavijemo v levo. Po prehojenih kar nekaj skalnih stopenj, gremo mimo zaledenelega jezera Langkarsee, ki ga obidemo po levi. Tu se pobočje ponovno postavi bolj pokonci, dokler ne pridemo do novega platoja, kjer je lep pogled na Oberlerchspitze. Sprva je teren bolj položen, nato pa se spet strmo vzpne. Smučke odložimo malo pod vrhom (kota n.v. 3051m) in se odpravimo do vrha. Do Oberlerchspitze je še 50 višinskih metrov. Odločimo se, da ne gremo na vrh, pač pa se pripravimo na spust, ki ga opravimo v smeri vzpona. Zgornji del je še dokaj leden, srednji del je smuka odlična, spodnji del pa je sneg že ''gnil'' ,tako da smuka ni najboljša. Pri avtu smo malo pred dvanajsto.

Vrnemo se v dolino, kjer si ogledamo še lepo obnovljen star del mesta Gmund, nato pa proti domu, kjer smo ob 16:30.

Še se vrnemo, vendar tokrat pod hribe na V strani jezera Kolnbreinsperre.

DOBRAČ  2166m  (27.JANUAR  2013) 

Zopet v Avstrijo, kjer v tem času, smučanje z Dobrača ne predstavlja nevarnosti plazov.

Start 4:45h - iz Šempetra. V Milanovem kombiju nas je osem. Preko Italije se zapeljemo v Avstrijo, mimo Bistrice na Zilji do Bad Blaiberga, bolj natančno do parkirnega prostora nekdanjega smučišča (46°36,935'N, 13°44,776'E - 916m).

Z izhodišča se odpravimo po cesti desno mimo kmetije, kjer se začnemo počasi vzpenjati proti široki poseki v smeri JZ. Za tem sledi najbolj strm del, nato pa nadaljujemo levo naravnost navzgor po trasi žičnice, kjer na n.v. 1700 dosežemo gozdno mejo in na levi strani kmalu parkirišče Rostratte (parkirišče visokogorske ceste Villasher Alpenstrase). Tu se začne makadamska cesta, ki pa je bila zasnežena in pravi raj za sankače, ki pelje do vrha Dobrača. Ta del poti je označen z visokimi Al drogovi in rdečimi plastičnimi tablicami, ki v padajočem vrstnem redu vodijo do velikega televizijskega pretvornika. Tu se okrepčamo, nato pa naredimo še nekaj višinskih metrov do vrha Dobrača (n.v.2166). Razgled je res veličasten, saj imamo na J strani Karavanke, Julijske in Karnijske Alpe, na severni pa Visoke Ture, pod nam pa vas Bad Blaiberg na eni in Ziljsko dolina na drugi strani.

Razmere so odlične, služi nam tudi vreme, tako da uživamo v spustu do avta.