KOTOVO SEDLO, 24. maj 2009   (2350m)

Ob 2:30 pride pome Milan, v Solkanu se preloživa v Markov avto. Prek Ljubljane, Kranja, Jesenic in Kranjske gore se pripeljemo v Tamar. Ob 5:30 štartamo izpred koče v Tamarju (n.v.1106 m). Temperatura 7°C, med drevesi je še vedno sneg, na kopnih mestih cvetijo telohi.  Prvi del po gozdu, okrog nas pogorje Ponc, Travnik in Šiti. Po 45 minutah hoje zagrizemo v klanec proti Jalovčevemu ozebniku. Pod ozebnikom prečimo desno (50m po melišču), nato zopet na sneg po Kotovem sedlu. Dvignemo se na višino 2350m pod SZ del Jalovca (2h30'). Čeprav malo piha so razlgledi okrog nas čudoviti (Mangart, Kotova špica, Ponce; Triglavsko pogorje).

No, ravno dosti se ne obotavljamo. Nadenemo si smuči in spust – prvi del je mehkejši, prečimo 50m meličša in uživamo v idelni smuki po Jalovčevem ozebniku.

Ob 9h30' smo že pri avtu. Preko Predila in Bovca se vrnemo domov.        

   KOTOVO SEDLO, 25. maj 2021   (2380m)

 Ponovitev ture izpred skoraj enajstih let. Prepoved gibanja je odpravljena, zato tokrat od doma ob bolj ''normalni'' uri, ob 3h zjutraj. Preko Bovca in Vršiča, se zapeljemo v Planico do skakalnic (nv 950m), kjer si lahko že takoj nadenemo smučke in ob 6h že drsamo po urejeni tekaški progi proti koči v Tamarju, ki jo dosežemo v 45-tih minutah. Naredimo nekaj fotk na s soncem obsijan Jalovec, potem pa naprej. Še naslednjih 45 minut rabimo da pridemo nad gozdno mejo, nato pa počasi zagrizemo v vse večjo strmino proti Jalovčevem ozebniku. Sneg je še pomrznjen. Pred nami je skupina alpinistov, ki pa zavije v ozebnik, za nami v dolini več kot 30 smučarjev. Mi malo pod ozebnikom prečimo plaz v desno in preko strmine pridemo na zgornjo poravnavo, mimo velike skale – balvana. Ta del je že obsijan s soncem, sneg je že popustil. Za balvanom nadaljujemo malo proti levi, do našega cilja na višini ~2350m, ki ga dosežemo v 3.5 ure. Ne obotavljamo se dosti, saj je sneg že odpuščen, smučamo v desno pod stene Jalovca, nato pa naravnost navzdol do balvana, kjer pomalicamo in upamo, da bo v spodnjem delu sneg že popustil. Smučamo levo od plazu, v najožjem delu je še vedno pomrznjeno in zelo presmučano, tako da smučarija ni najboljša, no v spodnjem delu je sneg že odpustil in se da lepo vijugati. Še skozi gozd in smo pri koči v Tamarju, kjer je polno sprehajalcev in smučarskih tekačev. V nahrbtnike spravimo čelade in toplejšo obleko, nato še spust do avta (vmes si moramo enkrat sneti smučke). Lepa tura, topel sončni dan, prelepi razgledi na gore, dokaj dolga tura saj naredimo skoraj 18km in kar dolga vožnja. Še zasluženo pivo v Kobaridu in proti domu.