Noč je bila kratka. Vstajanje ob 2h, ob 3h odhod z dvema avtomobiloma iz Šempetra. Preko Pordenona prispemo v Cortino d'Ampezzo. Tu nadaljujemo proti Fiamsu in naprej do kraja SchluderBach. Zavijemo desno za Lago di Mizurino vendar že kmalu parkiramo pred mostom čez potok Rio Val Fondo pred istoimensko dolino - Val Fondo (n.v.1470 m)
Ko si ''oprtamo'' vso opremo, pešačimo po suhi strugi potoka, ki pa se po slabe pol ure hoje zelo zoži. Pri najožjem prehodu se pojavi tudi potok, ki ga nato večkrat prečimo (eden od nas se tudi pošteno zmoči). Ob višjem vodostaju je prečkanje vprašljivo ?
V tem najožjem delu prečkamo tudi več snežnih plazov, z nahrbtnikom, smučkami in čevlji na njih nas nekaj zgreši pot in '' zarijemo'' med goste borovce. Dobro se preznojimo, da najdemo izhod nazaj v strugo, ki se zopet počasi širi. Na n.v. 1780m si obujemo smučarske čevlje in začnemo s hojo po snegu. Dolina se zopet počasi oži in vedno bolj dviga. Na levi zagledamo prehod iz doline na zgornji plato. Najožji del prehoda (snega je na širini ~ enega metra – ob manjši količini snega pa je ta del težko prehoden - presmučljiv) je dokaj strm, sneg je pomrznjen, pomagamo si z cepinom, pod snegom slišimo bučanje vode). Ko se spravimo čez rob (n.v. ~2050 m) se pred nami odpre čudovit pogled na plato vse do sedla Folc dell Cristallo na višini 2800m in na vrhova M.Cristalo (3221m) in Piz Popena (3152m)
Kratek počitek, hrana, pijača, nato pa pse in srenače na smučke, smučke na noge, in garanje (700 v.m. na uro) do vrha sedla, ki ga dosežemo po slabih štirih urah hoje. Na sedlu uživamo ob pogledih na zasnežene okoliške gore. Vreme je idealno, ni vetra ne mraza. Po polurnem počitku se pripravimo na spust. Prvi del spusta nam zaradi oblačnosti nagaja slaba vidljivost , srednji del pa je idealen (sonce, dobra vidljivost, idealen sneg). Najtežavnejši del – prehod med platojem in dolino se je ta čas že omehčal. Nekateri ga ''predrsamo'', ostali dajo smučke v roke in ga prehodijo, nato pa nadaljujemo s smuko po dolini Val Fondo (tu se je ta čas sneg zelo omehčal) do n.v.~1700m. Vsi se zopet zberemo in sledi povratek do parkirišča. Analiziramo smuko, pospravimo opremo, nadomestimo izgubljeno tekočino in kalorije, nato pa odhod proti domu, kjer smo ob 17h.
Sasso di Sesto
(2514m) 12.januar
2014
Z Martinom se
priključiva skupini planinskega društva iz Gorice. Preko Tolmezza in Sappade se
zapeljemo do vasi Moos. Tu zavijemo levo v dolino Val Fiscalina. Parkiramo na
začetku doline na varovanem, plačljivem parkirišču (n.v.~1300m). Tu je tudi eden
od vhodov v nac. park Tre Cime. Nadenamo si smučke in malo pred 10h začnemo z
hojo po zasneženi, vendar lepo urejeni poti po dolini, (po tej poti z sankami in
konjsko vprego vozijo turiste do konca doline) do koče Rifugio Fondo valle
Fiscalina. Tu zavijemo na stezo, ki nas vodi desno v dolino Valle Sasso Vechio
pod gorami (levo Cima Una, Crede Fiscalina in desno Punta Slavina Lunga). Pot se
počasi vzpenja in po dobrih dveh urah in pol hoje, pridemo na plato pod kočo
Locatelli. V prelepem vremenu uživamo ob pogledu na gore ki nas obdajajo (pred
nami Tore Toblin, levo Tre Cime di Lavoreto in Monte Paterno, desno Cima dei
Scarperi). Nadaljujemo v smeri mogočnega Tore Toblin, pod njegovim vznožjem pa
zavijemo levo na manjši plato – vrh Sasso di Sesto (n.v. 2514m), kjer smo po
treh urah in pol hoje. Uživamo v lepem vremenu in prekrasnih pogledih na
Dolomite, ki nas obkrožajo. Na vrhu nazdravimo s šampancem enemu Abrahamu, nato
se kmalu pripravimo na spust, ki ga pričnemo izpod vznožja Tore Toblin
in nato v smeri vzpona. (20 cm novega snega).
CIMA PIATTA ALTA (2880m) 6.april 2015
Start
kot ponavadi ob 4:30h, v šestih po avtocesti do Tolmezza, od tam pa preko
Sappade do vasi Sesto (Sexten). Par km za vasjo,
zavijemo pri manjšem umetnem jezercu na levo za dolino Val Campo di
Dentro. Parkiramo na spodnjem parkirišču (n.v. 1330m). Vreme jasno, vendar kar
precej mrzlo, nekaterim že kar takoj ''zanohta''. Ob 7:30h s smučkami na rami
začnemo s hojo najprej po cesti, kmalu nato si nadenemo smučke in po gozdičku
nadaljujemo proti drugemu parkirišču. Od tu naprej zopet po cesti do koče Rif.
Tre Scarperi (n.v. 1626 m). Tu zavijemo v desno po ravnici, pa zopet skozi
gozdiček do druge ravnice, kjer na koncu zopet zavijemo desno v klanec ob strugi
potoka. Tu se začne pokrajina rahloma vzpenjati in deliti na dva dela. Mi
zavijemo zopet v desno proti S po dolini Hangenalpeltar in naprej
proti Forc. Di Cima Piatta. Dolina se
oži, dvakrat se postavi močno pokonci, dokler ne dosežemo zgornjega platoja in
nato železne piramide na vrhu Cime Paitte Alte – (n.v. 1850m) po slabih 4h urah
hoje. Vreme jasno, rahloma vetrovno, mrzlo, okrog nas pa prekrasni razgledi na
sosednje gore. Najbolj markantne so Tre Cime, pa M. Cristalo, Punta d. Tre
Scarperi, Croda Rosa….
Sledi spust v smeri vzpona. Na
nekaterih mestih je sneg idealen, večinoma pa je skorjast, tako da otežuje
smučanje. No tura je bila vseeno odlična, lepo vreme, dolga in naporna tura,
dobra družba, lepa narava…..dobra priprava za Monte
Roso ?
MARMOLADA – Punta Rocca 3309m,
16.april 2016
Tokrat samo v štirih. Na prelazu Fedaia (n.v.2057m) je že ob 6:30h kar živahno,
saj prirejajo tekmo turnih smučarjev. Smučke si nadenemo že takoj za parkirnim,
pri spodnji postaji žičnice, kjer startamo po urejeni smučarski progi par minut
pred sedmo. V 50-ih minutah smo pri koči Pian de Fiacconi (n.v. 2653m).
Od koče naprej ni več urejene proge, sledimo drugim smučarjem, ki delajo
gaz skozi 20 do 30 cm v prejšnjih deh zapadlega snega. Nekje na n.v. 2900m
pridemo v meglo, tako da od tu naprej sledimo količkom, ki so jih postavili za
tekmovalce. Proti vrhu tudi količkov ni več, tako da sledimo smučinam od
smučarjev ki so smučali pred nami. Proti vrhu se megla za trenutek dvigne,
zagledamo naš cilj, zgornjo postajo žičnice, od tu više pa tudi megle ni več. Na
vrhu smo v treh urah.
Čakamo da bi se megla dvignila, vendar brez uspeha. V slabi vidljivosti in
mehkemu, zvoženemu snegu se počasi spuščamo vse do količkov in potem vzporednjo
z njimi do meje megle. Od tu naprej je smučanje lažje, čeprav je sneg zelo
zvožen. Od koče navzdol smučamo po progi, sneg še vedno pomrznjen, na progi
nobene gužve, skratka uživamo. Zadnjih 200 višinskih metrov je sneg že malo
popustil, vedar se še vedno lepo smuča.
VELIKI MOSELER 3480m
(15.maj.2016)
Zunaj dežuje, start 2:30h iz Šempetra. S kombijem se preko Tolmezza, Sappade
zapeljemo do Brunica. Tam zavijemo v dolino Tures in v vasi Muhlen levo v dolino
Selva dei Molini. Tu se začne cesta počasi vzpenjati vse do umetnega jezera Lago
di Neves, kjer parkiramo pred rampo (n.v.1840m) (plačilo cestnine 7€). Smučke na
rame in ob 6:30h nadaljujemo peš ob jezeru, čez mostiček in nato po desnem bregu
potoka, po lepo urejeni stezi do snega, kjer si nadenemo smučke (45 minut hoje s
parkirišča). Nadaljujemo po levi strani, pod markantno ''špico'' tritisočaka
Sudl. Moselenocka, kjer zavijemo proti desni. Spodaj sončno, vendar kar močno
piha, v zgornjem delu pa se zedržuje megla. Sneg spodaj še zmrznjen, prav tako v
srednjem delu, vendar z deli napihanega snega. Zadnji del proti sedlu Moselerja
je v megli, vidljivost slaba, sneži, piha, 20 cm novega snega. Zadnjih nekaj
deset metrov pod vrhom je precej strmih, novozapadli sneg ovira napredovanje (''mjavkanje''),
tako da se s precejšnimi napori prebijemo do sedla na n.v.3370m, kjer smo ob
10:10h. Na vrh se ne povzpnemo radi slabih vremenskih razmer, tudi na sedlu se
ne obotavljamo dosti. Spust s sedla je dokaj težaven, megla, veter, novozapadli
sneg in sneženje ovirajo orientacijo. Z več vmesnimi postanki in lovljenju prave
smeri spusta, se le nekako prebijemo pod mejo megle. Srednji del je za smučanje
boljši, razmere deloma idealne, deloma je sneg zmrznjen, deloma napihan in
občasno tudi skorjast.Spodnji del je že zmehčan, vendar za smučanje še razmeroma
dobro. Zopet smučke na rame in do kombija, kjer se okrepčamo, nato pa nazaj
proti domu.
ROTSPITZE (PIZZO ROSSO) 3496m
(21.maj.2016)
Smer odhoda podobna kot prejšnji vikend na Mozerer, le da je bil tokrat odhod v
petek popoldne ob 20h, ker smo le v treh, tokrat z avtom. V Brunicu zavijemo v
dolino Tures in potem še naprej do konca doline Aurina (Ahrntal) – do vasi
Kasern (n.v. 1582m), kjer smo malo po polnoči. Parkiramo na plačljivem
parkirišču (6€/dan) za info centrom. Prespimo pod pokritim podhodom info centra.
Ob petih zjutraj že štartamo po dolini do vasi Prastman, tu zavijemo desno do
potoka in čez mostiček mimo cerkve, kjer se začne pot rahlo vzpenjati. Mimo dveh
lesenih hiš preidemo na stezo, ki nas pripelje do ravnice
- začetka doline Valle del Vento (Windtal) - do tu 50 minut hoje.
Tu si na n.v. 1800 m nadenemo smučke in se začnemo vzpenjati po desnem
bregu doline vse do koče Giogo Lungo (n.v.2603m). Vreme odlično, jasno, vendar
še vedno sveže, skoraj vse do koče se vzpenjamo po senčnem delu doline. Za kočo
prečimo strmejši del v levo, nato pa je pred nami še dolga ''flanka'', po kateri
pridelamo 500m višine, dokler ne dosežemo sedla na n.v. 3100m, zraven vrha
Untere Rotspitze. Zaradi izpostavljenosti grebena in zahtevnejšega vzpona se na
vrh Rotzpize ne povzpnemo, vendar smo vseeno nagrajeni s prelepim pogledom na
okoliške hribe in s prelepim vremenom.
Spust opravimo v smeri vzpona. Vse do koče je seng še pomrznejn, vendar je smuka
odlična, le robniki ropotajo pod nogami. Pod kočo je sneg že mehkejši, vendar še
vedno zelo dober za smučanje, ki ga končamo na zečetku doline Valle del Vento.
Zopet smučke na rame in peš do avta. Ob 12h startamo s parkirišča, ob 16h smo
doma.
Čeprav precej vožnje, vendar odlična smučarija, naslednjo nedeljo pa nova.
HOHER WEISZINT (PUNTA BIANCA) 3322m (23.april 2017)
Tokrat z avtom v petih (Gregor, Milan, Ingrit, Martin, Miro). Ob 3h se iz
Šempetra zapeljemo preko Tolmezza, Sappade do Brunica. Tam zavijemo v dolino
Tures in v vasi Muhlen levo v dolino Selva dei Molini. Tu se začne cesta počasi
vzpenjati vse do umetnega jezera Neves Stausee (1860m n.v.). Na mitnici malo pod
jezom, kjer pobirajo cestnino je bil sicer znak, da je cesta zaprta, vendar
vidimo, da ostali smučarji vozijo naprej, zato nadaljujemo za njimi tudi mi. Naš
prvotni cilj je bil Sudl. Moselenock, vendar kmalu ugotovimo, da v tisto smer ne
gre noben turni smučar – kasneje vidimo, da je na tisti strani malo snega in bi
morali smuči kar dolgo nesti. Spremenimo plan in se pridružimo ostalim, ki se
odpravljajo na Hoher Weiszint. Vrh je viden že od jezu, vendar do njega pelje
kar dolg ovinek.
Od akomulacijskega jezera kjer parkiramo, startamo ob 7:30h. Preko pregrade jezu
se odpravimo na drugo stran in nadaljujemo ob jezeru, dokler nas table ne
usmerijo levo za kočo Edelrauthutte(26). Nadaljujemo po cik-cak stezi ob potoku
skozi manjši macesnov gozd, na koncu katerega je že sneg in si nadenemo smuči (nesemo
jih kake pol ure). Nadaljujemo proti Z, po dolini, v smeri proti prej omenejni
koči, pod katero zavijemo v desno strmo v klanec, dokler ne pridemo do prve
poravnave. Od tam se zlagoma vzpenjamo do sedla, ki nas pripelje na rob ledenika
Gilderferner. Nekaj časa se zlagoma vzpenjamo ob desnem robu ledenika – kmalu
uzremo križ na vrhu našega cilja - potem pa strmo v klanec, preko katerega
dosežemo po dobrih treh urah hoje sedlo pod Hoher Weiszint s S strani. S sedla
skočimo še na vrh do križa. Sneg je ves čas vzpona pomrznjen, v spodnjem delu s
cm ali dva novega, v zgornjem delu tudi s 5 cm novega , na vrhu pa celo več kot
10 cm novega snega.
V sedlu kar močno piha, pa tudi pod nulo je, zato se ne obotavljamo kaj dosti in
kaj kmalu začnemo s spustom v dolino. Prvi del do sedla presmučamo v smeri
vzpona. Podlaga trda s ~ 5cm novega snega. Od sedla naprej smučamo po desni
strani, podlaga še vedno trda s par cm novega snega, smes tudi predeli s
skorjastim snegom. Strmina nad kočo je že malo zmehčana, vendar je smučanje še
vedno v užitek. Zadnji- spodnji del presmučamo po sredini, proti koncu pa se
držimo skrajno desno, kjer se je dalo po ozkem žlebu presmučati skoraj do jezu.
Odlična tura, dobra smučarijo, dobra družba, še lepše vreme, ki je odtehtalo
dokaj dolgo pot do izhodišča ture in nazaj do doma, kjer smo kmalu po 17h.
Sasso
di Sesto (2514m) 7.februar 2018
Tokrat z avtom - le v treh (Milan, Marko, Miro). Zopet ob 4:45h iz Šempetra.
Preko Tolmezza in Sappade se zapeljemo do vasi Moos. Tu zavijemo levo v dolino
Val Fiscalina. Parkiramo na začetku doline na varovanem, plačljivem parkirišču
(5€) (n.v.~1300m). Tu je tudi eden od vhodov v nac. park Tre Cime. Nadenamo si
smučke in malo pred 9h začnemo s hojo po zasneženi, vendar lepo urejeni poti po
dolini, do koče Rifugio Fondo valle Fiscalina (n.v.1534m). Tu zavijemo na stezo,
ki nas vodi desno v dolino Valle Sasso Vechio pod gorami (Cima Una, Crede
Fiscalina, Punta Slavina Lunga). Pot se počasi vzpenja in po dobri uri in pol
hoje, pridemo na plato pod kočo Locatelli. Nadaljujemo v smeri mogočnega Tore
Toblin, pod njegovim vznožjem pa zavijemo levo na manjši plato – vrh Sasso di
Sesto (n.v. 2514m), kjer smo po dveh urah in pol hoje. Uživamo v lepem vremenu
in prekrasnih pogledih na Dolomite, ki nas obkrožajo (Tore Toblin, Tre Cime di
Lavoreto, Monte Paterno, Cima dei Scarperi).
Spust začnemo po levi strani (10 cm pršiča), srednji del opravimo po smeri
vzpona, spodnji del pa po desni. Zgornji del je lepo smučljiv, v srednjem in
spodnjem pa je pod pršičem podlaga že zelo zvožena, tako je smučanje malo težje.
Hornish Eck (M.Arnese) 2552 m 14.4.
Ob 3:30h iz Šempetra (Miro, Milan, Igor, Marko, Harij), preko Tolmezza, Sappade,
za prelazom Monte Croce (pred vasjo Moos) parkiramo pri spodnji postaji
sedežnice Tre Chime (n.v.1400m).
Ob 6:30h že začnemo z vzpenjanjem. Zaradi strmega vzpona in še pomrznjenega
snega si že takoj nadenemo srenače. Dokaj hitro se vzpenjamo po smučarski progi
na kateri je še precej snega, vse do zgornje postaje sedežnice (n.v. 2100m). Tu
zavijemo v desno - proti V, čez prvi greben od koder se že vidi križ na vrhu
našega cilja. Nadaljujemo po grebenu ali pa malo pod njim, do zadnje krajše rame,
preko katere dosežemo vrh v dobrih dveh urah. Jasno je, rahlo piha, razgledi na
vse strani pa čudoviti.
Počakamo slabo uro, da sonce omehča sneg, nato pa opravimo s spustom v smeri
vzpona. Sneg je ponekod ''popustil '' malo več, ponekod malo manj, vendar nam je
bilo vijuganje v užitek, tako da vsi zadovoljni zaključimo s turo pri spodnji
postaji žičnice.
