DOBRAČ 2166m (21.februar 2016)
Ponovitev ture iz
januarja 2013.
RIEBENKOFEL 2386m (26.marec 2016)
Turno smučarski vikend začnemo v soboto ob 3:45h.Preko prelaza Monte Croce, kjer
še rahlo sneži, se zapeljemo v ziljsko dolino do vasi St.Lorenzen (n.v. 1127m).
Tudi tu še rahlo sneži, pri 2 stopnijah nad ničlo. Parkiramo na majhnem
parkirišču za cerkvijo, nato pa nadaljujemo naravnost navzgor proti S, po
markirani stezi za smer Lackenalm. Na koncu vasi zavijemo na gozdno cesto, ki je
zasnežena in si nadenemo smuči. Markirana pot nas skozi gozd (večkrat prečimo
gozdno cesto) pripelje do že prej omenjene planine (n.v. 1614m).Tu nadaljujemo
proti V, kmalu pa nas markirne oznake peljejo proti S do znamenja Lackenkreuz (n.v.
1703m). Nadaljujemo strmo navzgor, potem pa se držimo desne strani -(splazeno
travnato pobočje, pobeljeno z 2 cm novo zapadlega snega) – v strmejših delih si
pomagamo s cepinom in derezami (''mjavkanje'').Ko je strmejši del za nami,
nadaljujemo po grebenu širokega pobočja, dokler ne dosežemo vrha (3:30h hoje),
na katerem stoji zanimiv križ (rahlo sneži, piha).
Vreme ni nič kaj prijazno, zato vrh kmalu zapustimo. Smučamo v desno, do spodaj
vidne lesene ''koče'' (sneg še zmrznjen, z vmesnimi deli na novo napihanega
snega). Za kočo pa naravnost navzdol (smuka idealna, sneg ravno prav odpuščen),
skozi več
jas, dokler ne dosežemo gozdne poti, ki nas pripelje nazaj na planino Lackenalm.
Od tu naprej smučamo po gozdni cesti nazaj do izhodišča. Vreme se izboljša, tako
da kar nekaj časa posedimo na klopci pred tradicionalno, leseno, poslikano,
avstrijsko hišo in uživamo na soncu.
STRASKOPF 2401m (13.marec 2016)
Obilno sneženje v prešnjem tednu je povzročilo, da je stopnja plazov v hribih
med 3. in 4. Stopnjo. Tako se odločimo za bolj ziheraški hrib, primeren za
dostope v vseh vremenskih pogojih. Štart ob 4:45h iz Šempetra, zopet preko
prelaza Monte Croce in Gailberg, mimo Lienza, pred vasjo Winklern zavijemo levo
proti planini Winklerner Alm n.v.1907m, do manjšega parkirišča pri cerkvici St.
Benedikt na n.v.1377m, kjer parkiramo. Nadaljujemo v levo proti zahodu, proti že
prej omenjeni planini. Cesta je speljana cik-cak, ''špura'' pa je narejena
naravnost navzgor skozi gozd. Malo pod planino zapustimo gozd, od tu je lep
pogled na križ na vrhu Straskopfa. Nadaljujemo mimo koče in se vzpenjamo po
grebenu, nato pa se preko prostranih pašnikov povzpnemo na vrh, ki ga dosežemo v
dveh urah. Kratek postanek na vrhu, piha (-7°C), začne tudi snežiti, pa tudi
megla se je začela spuščati, nato smučamo v smeri vzpona do koče. Smuka ni ravno
užitek, saj se sneg predira. Od koče naprej eni smučajo po cesti, drugi pa kar
skozi gozd. Zadnjih 100 višinskih metrov spet uživamo v pravih zavojih, saj se
sneg ne predira. Pri kombiju nazdravimo z vinom in torto na diplomo enega od
sinov iz naše klape, nato pa proti domu kjer smo ob 15h – kot je bilo načrtovano.
Sonnblick 3105m (25.marec 2017)
Zopet skoraj poln kombi, skoraj ista posadka kot prejšnji teden. Start ob 3h
zjutraj, ponovno preko Udin, Tolmezza, prelaza Passo di M. Croce, naprej do
Heilingenbluta. Nadaljujemo po Glocknerski cesti do prvega, ostrega, levega
ovinka, kjer zavijemo v desno za dolino Fleistal. Pri domačiji Pfeifer zavijemo
levo in po ozki, strmi cesti speljani skozi gost smrekov gozd parkiramo pred
mostičkom čez potok (~1650m n.v.). Malo po 6h pričnemo s hojo. Prvih 15 minut
smučke še nesemo, nato si jih nadenemo na noge (malo pod gostoščem Alter Pocher)
in nadaljujemo ob cesti, ki je splužena in pelje do akomulacijskega jezera
Zirmesee. Parkrat cesto prečkamo, ko pa le-ta zavije daleč v levo, ovinek
krajšamo in se vzpenjamo strmo navzgor po še zamrznjenem snegu. Vrh strmine
zavijemo v levo, tako dosežemo prvi ravnejši del, tam pa ostro v desno in kmalu
dosežemo spodnji del ledenika Fleiskees. Lepo vreme, še lepši pogled na ledenik,
v daljavi pa najvišja ležeča metereološka postaja v Avstriji, ki je naš cilj.
Nadaljujemo po krajšem grebenu v levo in naprej čez ledenik v loku proti desni,
do šrbine Kleinfleischarte. Od tu naprej v levo do koče Zittelhous, ki jo
dosežemo po slabih 4h hoje.
Sledi spust po sredini ledenika - uživamo v lepem vremenu, v vijuganju po ravno
prav odpuščenem snegu, po prostranem pobočju ledenika - do manjšega grebena mimo
katerega smo se vzpenjali. Od tu naprej smučamo v smeri vzpona vse do ceste, tam
se spustimo skrajno v levo, kjer je še nekaj snega po katerem se da prismučati
nižje do izhodišča. V večjimi in manjšimi težavami prismučamo do gostišča Alter
Pocher in naprej malo ob robu cesti, malo po grapi, vse do avta.
Za nami je prekrasen dan, poln užitka v smučanju, ki odtehta zgodnje ustajanje
in kar dolgo vožnjo. Sklenemo da turo kmalu ponovimo, vendar do sosednjega vrha
Hocharn.
TEUFELSKAMP 3511m (9.april 2017)
Tokratni cilj Teufelskamp, bližnji
sosed bolj znanega in obleganega Grosglocknerja. Kot pred 14-timi dnevi,
štartamo ob 3h zjutraj in se zapeljemo v vasico Kals, od tam pa do koče
Lucknerhaus (1948m n.v.), kjer malo za njo parkiramo. Ob 6:30h začnemo s hojo –
kakih 15 minut smučke nesemo, nato pa se jih nadenemo na noge in se vzpenjamo po
zamrznjenem snegu mimo koče Lucknerhutte (2241m) in naprej do koče Studenhutte
(2802m), ki jo dosežemo po dveh urah. Nadaljujemo za kočo strmo v breg, dokler
ne dosežemo ledenika Teischnitzkees. Držimo se desne strani, pod Hofmannspitze
pa prečimo proti levi in nato v desno naravnost navzgor, proti našemu cilju – ki
ga dosežemo po štirih urah.
Smučamo v smeri vzpona. Zgornji del in ledenik še zamrznjena z deli napihanega
snega, ki pa smučanja ne otežuje in uživamo. Pod 3000m n.v. (nad kočo
Studenhutte) sneg že zmehčan, pobočja tudi dokaj zvožena, vendar se da v
smučanjo še vedno uživati, vse do
koče Lucknerhutte. Od tam naprej se ''smuča'' po cesti, v spodnjem delu še
malenkostno ob levi strani potoka, vendar bo kmalu tudi ta del že kopen.
PETERECK (2893M), KOLNBREINSPITZE (2934M) (26.maj 2017)
Start ob 2:30h iz Šempetera, s kombijem vendar samo v štirih (Milan, Aleksander,
Hari, Miro). Ob 6:30h parkiramo pred kočo Kolnbreinstuberl (1920m n.v.) v
bližini akomulacijskega jezera Kolnbreinsperre. Kljub napovedanim višjim
temperaturam, je dokaj mrzlo, sneg pa celotni del ture pomrznjen.
Izpred koče startamo malo pred 6h, smučke nesemo sto metrov, potem pa si jih
nadenemo na noge – srenači obvezni. Preko strmega pobočja dosežemo začetek
krnice Kolnbreinkar. Od tu zavijem v desno proti sedlu pod vrhom Petereck,
ostali nadaljujejo naravnost navzgor. S sedla se spustim nazaj na začetek krnice,
na smučke dam zopet pse in srenače, ter se vzpenjam preko ledenika Kolnbreinkees
do sedla desno od Kolbenbreinspitze. Na sedlu srečam Harija, nato se levo preko
strmega skalnega žleba povzpnem še na vrh, kjer sta že Milan in Aleksander.
Slednji smuča z vrha po desni strani, midva pa se odpraviva nazaj pod skalni
žleb, po zamrznjene snegu, vendar uhojeni poti, kjer naju čakajo smučke. Skupaj
odsmučamo nazaj do jezera v smeri vzpona, razen zadnjega dela, ki ga smučamo
bolj po levi. Verjetno letošnja zadnja tura, v kateri uživamo v dobri smuki in
lepem vremenu.
STRASKOPF 2401m (4.februar 2018)
Ponovitev ture izpred dveh let. Prav tako velika nevarnost snežnih plazov 3-4,
vendar je hrib zelo varen in primeren za smučanje v takih pogojih. Tudi tokrat
smo zgodnji (s kombijem v šestih) - ob 4:45h iz Šempetra, preko prelaza Monte
Croce in Gailberg, mimo Lienza, pred vasjo Winklern zavijemo levo proti planini
Winklerner Alm do manjšega
parkirišča pri cerkvici St. Benedikt na n.v.1377m (Penzelberg), kjer parkiramo.
S smučmi nadaljujemo v levo proti zahodu, proti že prej omenjeni planini. Cesta
je speljana cik-cak, ''špura'' pa je narejena naravnost navzgor skozi gozd. Malo
pod planino zapustimo gozd, od tu je lep pogled na križ na vrhu Straskopfa.
Nadaljujemo mimo koče Winkelberg hute in se vzpenjamo po grebenu, nato pa se
preko prostranih pašnikov povzpnemo na vrh, ki ga dosežemo v dveh urah in pol.
Spust opravimo v smeri vzpona. Če pred dvemi leti razmere niso bile najbolše, pa
tokrat uživamo v vožnji po 20-30 cm pršiča. Spustimo se do kombija pri cerkvi,
zaradi dobrih snežnih razmer pa se lahko smučamo prav do vasi Winklern n.v. 960
m - še ~400 vm uživanja. Še zasluženo
pivo v vaški gostilni, nato pa proti domu.
SANDKOPF 3090m (10.marec 2018)
S kombijem v petih (Milan,Marko,Martin,Miro,Igor). Pred četrto startamo iz
Šempetra po že ustaljeni poti - Tolmezzo, prelaz Monte Crocce, Lienz,
Heiligenblut, kjer v prvem izrazitem ovinku zavijemo desno za vas OberSchachnem,
kjer parkiramo na zasneženem kolovozu pred gostiščem Lenzerhof
(1550m). Po 7h že zagrizemo v strmino za
gostiščem, skozi redek macesnov gozd do planine Schachnerkasern (1791m) in
naslednje Apriachen Alm, katere krasijo idilične lesene hiške. Nad gozdno mejo
se dvigamo enakomerno po pobočju Monchsberg, do manjšega lesenega križa - vrha
Untere Wetterkreuz (2418m). Tu zavijemo v desno proti vzhodu in po širokem
gorskem hrbtu dosežemo naslednji križ - vrh Obere Wetterkreuz (2760m). Pred nami
je še zadnja rama, preko katere se v levem loku povzpnemo do tretjega križa -
naš cilj Sandkopf (3090m), ki ga dosežemo po slabih treh urah in pol hoje.
Uživamo v prekrasnih pogledih na okoliške vrhove -Grosglockner, Sonblick,
Hocharn, Petzeck, Kreuzeck....
Spust opravimo v smeri vzpona, je pa dokaj zahteven, saj se ves čas spreminja
struktura snega in vremenske razmere. Z vrha - na katerem se nam nekajkrat
pokaže sonce - prvih nekaj sto metrov presmučamo po novem snegu, sledi predel z
napihanim in zmrznjenim snegom. Ramo presmučamo po mehkem snegu, enako je tudi
med drugim in prvim križem, kjer nas dodatno ovira gosta megla. Pod prvim križem
začne snežiti, vendar je vidljivost dobra, sneg pa skorjast. V spodnji polovici
je sneg še zmrznjen in uživamo v smuki. Par sto metrov nad našo izhodiščno točko
je sneg že malo popustil in se je dalo odlično vijugati. Sama tura ni bila
zahtevna, je pa dokaj naporna, saj je potrebno premagati skoraj1600 vm. Utrujeni,
vendar zadovoljni se vrnemo proti domu, kjer smo ob 17h.
WEINSCHNABEL (2754M) (26.maj 2018)
Start ob 3h iz Šempetera, z avtom v štirih (Igor,Hari,Miro,Blaž). Ob 6h
parkiramo pred kočo Kolnbreinstuberl (1920m n.v.) v bližini akomulacijskega
jezera Kolnbreinsperre - temp. +7°C.
Izpred koče startamo ob 6:20h, smučke si lahko že takoj nadenemo, sneg je že
malo mehak. Do začetka prvega vzpona si dvakrat snamemo smuči - jih par metrov
prenesemo in nadaljujemo s hojo. Prva strmina je še malo trda, gre brez srenačev.
Glede na to da smo z Kolnbreinspice in Petereka že parkrat smučali, na vrhu prve
strmine zavijemo v levo, v smeri vidnega sedla med vrhovoma Weischnabel in
Kaltwandspite. Ta del je tudi bolj v senci, sneg še zmrznejen - v drugi polovici
potrebni srenači. Ko dosežemo sedlo na n.v. 2700m je to že obsijano s soncem in
posledično sneg že mehak. Na sedlu zavijemo zopet na levo in se na vrh
Weinschnabela, ki ga dosežemo v dobri uri in pol (ob 8h), povspnemo po južni
strani.
Na vrhu uživamo v lepem vremenu in prekrasnih razgledih na okoliške gore in
jezera pod nami.
Spust opravimo v smeri vzpona, razmere še zelo dobre - sneg še trd, prečno do
vrha prve strmine, tam pa naravnost navzdol po že malo zmehčanem snegu.
V smeri Kolnbreinspitze se še vedno valijo trume turnih smučarjev, mi pa smo
bili na vrhu Weinschnabela sami. Pri avtu smo ob 10h, doma ob 14h. Še ena lepa
tura, upam da ne zadnja v tej zimi - pomladi.
