KOLNBREINSPITZE 2934m (8.junij 2014)

Vrste se redčijo, tokrat samo Hari, Ingrid, Rudi in jaz. Start ob 3h iz Šempetra, ob 6h smo že na smučeh pred kočo Kolnbreinstuberl (1933m n.v.)v bližini akomulacijskega jezera Kolnbreinsperre.

Začnemo po položnem delu krnice, nato pa po strmem pobočju dosežemo naslednjo krnico Kolnbreinkar. Od tu je špura potegnjena precej naravnost proti sedlu desno od vrha. Pod sedlom zavijemo levo in si pod strmim skalnim žlebom oprtamo smučke na nahrbtnik, ter nadaljujemo s cempinom in derezami do vrha.

Uživamo v lepem, pretoplem, sončnem vremenu in si ogledujemo panoramo okrog nas. Po okrepčilu odsmučamo po žlebu in nato v levo do sedla. Zaradi visokih temperatur se je sneg že nekoliko zmehčal, vendar vseeno uživamo v vijuganju do avta.

Schwalbenkofel  (2159m) 1.marec 2015

Milan, Marko, Miro. Tokratni cilj ziljska dolina v Avstriji, kamor startamo ob 5h iz Šempetra. Preko Tolmezza, prelaza M.Crocce Carnico se spustimo v ziljsko dolino, kjer v vasi Mauthen zavijemo levo do kraja Maria Luggau. Za vasjo zavijemo levo čez potok Ziljščica in parkiramo pri prvem ostrem desnem ovinku za vas Raut (1150 m n.v.). Kljub napovedanemu poslabšanju z Z, vreme kar drži in sonce poskuša prodreti skozi oblake. Malo pred 8h startamo po senožeti do vasice Raut. Tu nadaljujemo po markirani in že narejeni ''špuri'' naravnost navzgor skozi smrekov gozd proti vrhu Schwenderecka. Nad gozdom gremo mimo planine s pravljičnimi kočami, do naslednje planine Rauteralm, nato pa preko vršnje ''rame'' do vrha (Schwalbenkofel 2159 m n.v.). Vršnji strmi del obidemo po desni in nadaljujemo do platoja, od koder je lep pogled na hrib Schulterhohe (2424 m n.v.), pod katerim je ravno v tistem trenutku hrib prečila čreda tridesetih gamsov. Vrh smo dosegli po dobrih dveh urah hoje.

Prvi del spusta naredimo v smeri vzpona, zadnji del pa po gozdni poti do vasi Raut. Mimo vasi naredimo še nekaj zavojev po širokem travniku do avtomobila.

Stanziwurten  (2707m) 8.marec 2015

Tokrat s kombijem. Start ob 4:30. Kot že en teden prej se zapeljemo preko Tolmezza, prelaza M.Crocce Carnico, prečimo ziljsko in nato še dravsko dolino, pred Lienzom zavijemo desno za Hailigenblunt do vasi Dollach, tam pa 5km strmo navzgor do parkirišča na vasjo Mitten (1400 m n.v.).

Kljub temu, da snega ni videti prav veliko, si že takoj nadenemo smučke in pešačimo po z rumenimi tablami označeni poti za Stanziwurten. Pot kmalu zavije na stezo skozi gozd, kjer ni bilo snega, tako da smučke nesemo na rami do prve planine Mittner Kasern (1794 m n.v.). Tu si zopet nadenemo smučke in nad planino – pri kažipotu - nadaljujemo po cesti v levo po markirani poti. Le ta kmalu zopet zavije v gozd – smučke zopet na rame  - do druge planine Kolmer Kaser (2064 m n.v.). Zopet nadaljujemo po markirani poti, mimo informacijske table, do večje jase z križevim znamenjem. Tu zavijemo v desno skozi gozd in se vzpenjamo stalno proti JV, dokler ne dosežemo grebena ki vodi proti vrhu. Tu zavijemo proti SV do vrha našega cilja Stanziwurten (2707 m n.v.), ki ga dosežemo po 3,5h hoje. V jasnem vremenu, brez kančka vetra, uživamo v razgledih na sosednje vrhove – proti Z kraljuje Grossglockner.

Zaradi pomanjkanja snega ni možno smučati prav z vrha, ampak par 10 v.m. nižje. Sprva smučamo v smeri vzpona, radi napihanega snega je smučanje težje, nato pa naravnost navzdol v sedlo JV od planine Mittner Kasern. Kljub že malo zmehčanemu snegu, v smuki uživamo. Od tam naprej pa po cesti vse do izhodišča. Zadnji km smučke zaradi kopnih mest parkrat nesemo, vendar prismučamo do kombija.

RAUCHKOFEL (2460m)  21.marec 2015

Kot ponavadi start ob 4:30h. Tokrat je nas deset (s kombijem in avtom). Kot že dvakrat to zimo se zapeljemo preko Tolmezza, prelaza M.Crocce Carnico, pod njim pa kmalu parkiramo ob glavni cesti pri odcepu za kočo Valentinalm (n.v. 1120m). Smučke na rame in po grapi – po markirani poti zopet do ceste, kjer je snega že toliko, da si lahko nadenemeo smučke na noge. Nadaljujemo po cesti mimo koče-planine Valentinalm (n.v. 1205m) in naprej mimo naslednje Obere Valentinalm (n.v. 1540m). Nad planino se nam odprejo lepi pogledi na strme stene okrog nas in na vrh Monte Coglians/Hohe Warte. Mi pa se naprej položno vzpenjamo proti JZ in nato malo više proti Z, kjer pot postane bolj strma vse do sedla Valentintorl (n.v. 2138m). Skozi kratek in strm žleb smučke nesemo, nato pa drsamo naprej po položni dolinici (od tu je lep pogled na vrh našega cilja), ki se kmalu začne strmo vzpenjati proti našemu cilju, ki ga dosežemo po slabih 3h hoje. Par 10m pod vrhom smo odložili smuči, se s cepini v roki povzpeli do križa, potem pa previdno nazaj do smuči.

Čez vrhove se je začela z Z zgrinjati megla, zato smo se brez večjega postanka pripravili in odvriskali po ravno prav odjenajenjem snegu do žleba, ga predrsamo in že smo na sedlu. Spust s sedla po dolini Valentinalm je bil v zgornjem delu še rahlo meglen, sneg presenetljivo dobro smučljiv "uležan bivši pršič", potem pa seveda ni šlo brez skorje, ki pa nam ni povzročala večjih težav. Od planine je po cesti letelo kot ..., smuči pa smo sezuli kakih 10 min. pred parkiriščem (no nekateri so prišli z njimi celo do avta).

 
Rauchkofel, 2460m visok bližnji sosed prvaka Karnijcev - Cogliansa, nam je danes postregel z res dobro smuko. Če odmislim meglo, v katero smo se ob spustu potopili nad prečnico s sedla Valentintorl, zasluži tura najvišjo oceno. Tajming ture je bil pravi, saj bi ob kasnejši uri, glede na to, da se je ohladilo in se je nebo začelo zapirati, prav gotovo smučali v precej manj ugodnih (skorjastih) pogojih.

GROSSVENEDIGER  (3674m n.v.)  16. in 17. maj 2015

Tokrat start ob 10h – poln kombi.  Stara ''ruta'' Tolmezzo, prelaz Monte Crocce Carnico, Lienz, tam zavijemo za Matrei in nato za dolino Virgental, kjer parkiramo na plačljivem parkirišču (5€). Da skrajšamo pot pokličemo taxi ki nas odpelje ~do polovice poti (n.v. 1860m) do koče Joahannisht (do drugega mosta čez potok). Od tu naprej ne so plazovi zasuli cesto je bila neprevozna.  Opremo na rame in ~uro hoje do prej omenjene koče (n.v.2121 m). Tu so že večje zaplate snega, zato se preobujemo  v smučarske čevlje, vendar še naprej nadaljujemo s smučki na nahrbtniku.  Nekje na n.v. 2300m si nadenemo smučke in nadaljujemo proti koči Deffreger Haus (n.v.2952m) ki jo dosežemo po 2,5h hoje. Uživamo na soncu, pripravimo ležišča v zimski sobi, skuhamo čaj, juho in pašto, počakamo sončni zahod, nato spanje.

Zbudimo se ob prvem svitu, tako da malo po 6h že startamo . Za kočo se vzpenjamo naravnost navzgor. Na grebenu Mullwitzaderl se spustimo par metrov navzdol in prečimo ledenik Rainer Kees, po desni strani ob vznožju hriba Rainerhorn. Dosežemo sedlo Rainer Torl (n.v. 3422m) med hriboma Rainehorn in Hohes Aderl in od tam naravnost navzgor na Grossvenediger (n.v. 3674m). Vrh dosežemo po 2:15h hoje od zadnje koče.  Na vrhu – pri križu napravimo par fotografij, nato pa se pripravimo na spust. Prvi del - do sedla je sneg skorjast in zato smuka otežena. S sedla do ledenika je sneg še trd in smuka odlična. Zapeljemo se čez ledenik in nato do koče.  Spust nadaljujemo za kočo, vendar bolj po levi strani – smuka odlična, sneg ravno prav popuščen – do globeli pod kočo, nato naredimo večji ovinek v desno in nato naravnost navzdol (na koncu si dvakrat snamemo smuči po par metrov- zaradi zaplat snega) do mostu čez potok. Smučke na rame in do koče Joahannisht. Tu se zopet preobujemo, okrepčamo, nato nazaj do mostička, taxi do parkirišča in proti domu. Za nami je še ena odlična tura, na žalost verjetna zadnja letos ?