LOKVE - COL,  25.februar 2005

V  Novi Gorici je bilo nič stopinj in dežuje. Takoj pokličem Lučanota, spomnim ga, da sva se menila, da greva iz Lokvi na Col s  tekaškimi smučkami. Takoj je za, ob 8:30 naju Danila pripelje na Lokve – do pod turškega klanca. Tu so razmere naravnost fantastične – prava zimska idila. Piha, sneži, zapadlo je že več kot 10 cm novega.

Ob 9h sva že napravljena in se odpraviva v snežni metež. Turški klanec premagava po stari cesti, ki je speljana desno od sedanje in  prispeva na Malo Lazno. Tu je še več novega snega in sneži še močneje. Mimo Ledene jame rineva proti Smrekovi dragi.  Tu je snega že skoraj meter – 40 cm novega. Vse okrog naju tišina – neslišno padanje snega – pokrajina je vsa zavita v debelo snežno odejo. Nadaljujeva preko Tisovca, Poslušanja, visoko nad Putrihovimi klavžami. Preglavice nama delajo gozdne ceste, ki jih je  precej in ne veva po kateri točno naj jo ''udariva''. Z malo taborniške žilice najdeva pravo in okrog 16:30 sva že pri prvih hišah pod Jakužem. Po cesti prideva do kraja Na gozdu, od tu pa na glavo cesto Col – Predmeja (17:30h). Tam naju reši Sebastjan, ki naju zapelje do gostilne na Colu, kjer počakava na prevoz nazaj do doma. Vmes gledamo smučarske skoke in nazdravljamo z borovničkami, gledamo skoke in nazdravljamo z borovničkami, navijamo za naše in nazdravljamo z borovničkami....hik........