Slovaška, J Poljska, Češka, 27.4.- 4.5. 2013

27.4.2013- sobota- Ob 6h zjutraj odrineva  od doma, 9.20h v Avstriji, 13h Slovaška. Ves čas voziva po avtocesti, popoldne sva v Trenčinu . Raztegneva noge po ulicah starega mesteca. Poslikava sinagogo z bizantinsko in orientalsko arhitekturo. Skozi  prehod pod mestnim stolpom prideva do Mierovih namesti, mestnega trga z baročno renesančnimi pročelji hiš. Sredi trga stoji kužno znamenje.Baročna cerkev je zaprta, skozi steklena vrata pokukava v bogato okrašeno notranjost. Po kosilu in prvem pivu se povzpneva po strmi, tlakovani poti na grad, zgrajen na skali visoko nad mestom. Obdan je z mogočnim obzidjem. Ena od mnogih lastnic je bila Barbara Celjska in notranjost menda spominja na naš Celjski grad. Je že zaprt, na vhodu piše, da je vsako prvo nedeljo v mesecu vstop prost. Pod gradom je v cerkvi poroka, od tu je lep pogled na mesto  Po pokritih mestnih stopnicah iz 15 st. se spustiva nazaj do avta. V Bojnicah, kraju znanem po romantičnem gradu, sva tudi prepozna za ogled. V gradu ravnokar poteka mednarodni festival duhov in prikazni. Nekaj časa opazujeva povabljence v kostimih, ki jih pred gradom pričakuje godba.  Poslikava lipo kralja Matjaža, ki stoji pred vhodom in se sprehodiva po skrbno urejenem parku. V mestu tik pod gradom odkrijeva pivnico, obsediva pozno v noč in delava načrte za naslednji dan.(785km)

28.4.-grad odprejo šele ob 10, odločiva se, da greva naprej. Pri mestu Martin poiščeva Muzej slovaške vasi (vstopnina za oba in fotografiranje 4€). Na velikem travnatem območju je predstavljena severnozahodna tradicionalna ljudska arhitektura iz 19 st. Hiše, cerkve, šole, gospodarska poslopja so lesene, nekatere so odprte. Notranjost je odraz tipične slovanske preteklosti-kot ruske, pa tudi naše hiše nekoč. Ob 11 uri  postavljajo mlaj, spremljajo ga s plesom, igranjem in petjem. Iz krčme nama zadiši po pečenih klobasicah, zraven seveda paša hladno pivo. Za danes imava v načrtu hojo po narodnem parku mala Frata, vreme se je uštimalo. Zapeljeva se po dolini ob strmih skalah do vasi Štefanovo. Na plačljivem parkirišču je tabla z označenimi pešpotmi. Rumene oznake naju pripeljejo v prvo sotesko iz belega kraškega apnenca- Dolne Diery. Železni mostički in lestve so speljane tik ob potočku s številnimi slapovi. Na križišču zavijeva še v sotesko Horne Diery, ki je veliko bolj divja in samotna. Plezava čez skale,  mostičke, po lestvah se povzpneva ob strmem slapu in ko prideva iz soteske, Miro vztraja, da morava nazaj. Vzpneva se po strmi stezici nad sotesko in končno ugotovi, da sva zašla. Pot v sotesko je veliko težja in lezem počasi navzdol. Pri parkirišču se hitro regenerirava s pivom. Ob poti nazaj Mirota zamikajo špice, ki se vzpenjajo tik ob cesti, kjer se dolina zoži. Ustavi in se po označeni poti (ki pa je zaprta do 15.6.) na hitro povzpne do vrha. Pred mestom Ružemberok ob glavni cesti zagledava motel.       158km

29.4.-ponedeljek- zgodaj zjutraj sva pod vasico Vlkolinec, po označeni pešpoti prideva v slikovito gorsko vasico z lesenimi hišami in kipi. Po sredini strme ulice teče potoček. Hiše so svetlo pobarvane, nekatere so še naseljene. Sredi naselja je nekaj označenih pešpoti po okoliških hribih. Za danes imava že začrtan plan hoje, zato se odpeljeva proti Tatram. V smučarskem središču in zdraviliškem krajuŠtrbske Pleso parkirava na ogromnem parkirišču tik ob železnici. Poiščeva turistične informacije in se pozanimava o odprtih pešpoteh. Večina jih je do srede junija zaprtih zaradi snega in snežnih plazov. Mimo zgornjega parkirišča in stojnic prideva so začetka rdeče označene poti. Kmalu hodiva po snegu. Višje se pot zapre in nadaljujeva v dolino po zelenih oznakah. Vedno več snega je, pot je delno poledenela, kar je ovira samo zame. Prečkava reko in po drugi strani brega se vzpneva  do asfaltne ceste, po kateri so modre oznake in je celo leto odprta za pohodnike.  Prečkava jo in kmalu prideva do jezera na Popradske Pleso na 1494m. Ob zaledenelem jezeru sta dve koči. Na klopcah pomalicava in se pogrejeva na soncu. Po dveh urah sva nazaj v vasi. Za kosilo pojeva tipično slovaško jed, njoke (bolj vlivanci) obeljene s špehom in skuto. Obhodiva še ledeniško jezero, eno od mnogih v Tatrah. Po avtocesti se pripeljeva v Levočo. Mestno jedro je obdano s srednjeveškim obzidjem. Glavni trg obnavljajo, na njem je renesančna cerkev sv. Jakoba, v kateri je lesen gotski oltar, menda najvišji in najlepši v Evropi. Marija s tega oltarja je bila upodobljena na bankovcih za 100 slovaških kron. Na trgu je mestna hiša z arkadami, pred njo stoji sramotilna kletka, kamor so zapirali obsojence pred usmrtitvijo. V pekarni kupiva slaščice, takoj se jih znebiva v mestnem parku, obkroženim z renesančnimi fasadami stavb. Nekaj kilometrov stran obiščeva Spišski grad, enega največjih na Slovaškem. Stoji na skali sredi ravnine in je obdan s štirimi obzidji. Izbereva strmo stezico do vhoda  (vstopnina 5€).  Grad je bil kar nekajkrat porušen, požgan in spet obnovljen. Do danes so se ohranili obzidje okrog gradu in vzdolž pobočja, okrogel gotski stolp, cisterna, kapela in pravokotni romanski palacij tik nad prepadom. V spodnjih prostorih je majhna razstava, nekaj prostorov je skromno opremljenih, največ predmetov je v mučilnici. Z grajskega stolpa vidiva daleč naokoli, na sosednjem griču je Spišska Kapitula, obzidano cerkveno naselje. Ta dan bi rada prišla čim bolj blizu Poljske, zapeljeva se do Kežmaroka in narediva en obhod po mestu, polnem zgodovinskih stavb. Ne najdeva prenočišča, zapeljeva se naprej in prespiva ob jezeru.  247km

30.4.-torek- na cesti za Zalty Polano se ustaviva ob leseni rimokatoliški cerkvi Sv. Ane v Tatrah (Ana je zavetnica gozdarjev). Kmalu naju cesta pripelje do nekaj lesenih stavb pred mejo. Ustaviva se na jutranji kavi. Mlad par, ki  skrbi za trgovino, naju postreže . Mislila sva, da imajo tu tudi prenočišča in bife. Nekakšna planinska koča je čez cesto in menda je spanje v njej zelo poceni. Zamenjava nekaj evrov za poljske zlote.  Čez mostiček prideva na Poljsko in takoj zavijeva na levo do ogromnega parkirišča . Tu je izhodišče za veliko pohodnih poti. Najbolj obiskano je jezero Morskie oko, do katerega vodi za promet zaprta cesta, po kateri se lahko skoraj do jezera pelješ s konjsko vprego. Plačava parkirnino (20PZ) in vstop v narodni park (4PZ na osebo). 9. km ceste se polagoma vzpenja do jezera, vmes table opozarjajo na še druge pešpoti. Dvakrat  sekava ovinek po s kamni tlakovani poti.  Po uri in pol hoje sva pri koči ob jezeru. Uživava na soncu ob zaledenelem jezeru, poti naprej so zasnežene. Mirota mika , da bi se povzpel do zgornjega jezera, a ga obutev- telovadni copati- odvrnejo od namere. Nazaj grede srečujeva trume pohodnikov in konjske vprege z dolgimi vozovi neprestano vozijo turiste proti vrhu.  Zapeljeva se v Zakopane, tik nad mestecem si ogledava cerkvico, podobno naši Javorci. V zelo turističnem kraju se sprehodiva po glavni ulici, povsod prodajajo  pohodno opremo in dimljen sir. Po treh urah imava mesta zadosti. Skakalnico vidiva od daleč, ne odločiva se za ogled. Na avtocesti za Krakov se odločiva, da si poiščeva prenočišče v Myslenicah. (70PZ za sobo). 134km

1.5.-sreda-pred 9h sva pred rudnikom soli Wieliczka, 16 km pred  Krakovom ( turistična pot-vstopnina 73PZ).  Ob 9 se z angleško govorečo vodičko spustimo po lesenih stopnicah v 700 let star rudnik. Muzej ima kaj pokazati, dve podzemni jezeri, čudovite ogromne dvorane, polne kipov in reliefnih podob. Skozi rudniške rove in stopnišča nas vodijo 135 m globoko. Povsod se nalaga sol. Poleg zgodovine in razvoja tehnologije skozi čas vidimo mistična bitja, ki so se jih nekdaj rudarji bali. Vesela sva,  da sva se odločila za ogled in po dveh urah sva na poti za Krakow. Garmin naju pripelje pred hostel Oleandry, kak km iz centra mesta. Verjetno je bil nekoč dijaški dom. Zadaj imajo zaklenjeno parkirišče. Vzameva prenočišče v 12 posteljni sobi (75PZ za oba). Malo si odpočijeva, nato peš na glavni trg Rynek, ki je največji srednjeveški trg v Evropi. Sredi trga stoji stavba Sukiennice  iz šestnajstega stoletja, ki ima še vedno vlogo tržnice. V pasažu si ogledava razne domače izdelke. Na trgu stoji spomenik poljskemu pisatelju Adamu Mickiewiczu, veliko je uličnih prodajalcev rož in kočij, ki te popeljejo na ogled največjih znamenitosti v mestu. Na glavnem trgu si ogledava  Marijino cerkev. Z njenega zvonika vsako polno uro zazveni trobenta.  Leta 1241 so Tatari napadli Krakov in opozorilna melodija naj bi prebudila speče prebivalce in služila kot klic k orožju. Vendar pa je trobentača v vrat zadela puščica in pesem je utihnila. Od takrat  vsako polno uro trobentač zaigra to melodijo in jo prekine na istem mestu. Ogledava si še mali mestni trg.  Skozi Florijanska mestna vrata obzidja, ki ga stoji le še delček, greva proti J mimo cerkve sv. Petra in Pavla s kipi apostolov. Prideva  do Vavelskega griča, na katerem stoji grad Wawel, ki je bil od 11. do 17. stoletja sedež poljskih kraljev. Spustiva se do reke Visle, ob kateri so stojnice z izdelki domače obrti in  hrano.  Premamijo naju pivske klobasice, zraven pa paše pivo. V načrtu sva imela, da bi mesto poslikala še ponoči, a ker je bilo mrzlo in je pihalo sva se preden se je zvečerilo, vrnila v hostel. (50km)

2.5.-četrtek- Mračno jutro je ravno pravšnje za ogled Aushwitza. Zahodno od Krakowa sta dve nekdanji taborišči spremenjeni v muzej. Garmin naju zapelje po najbližji cesti in naju začne opozarjati na trajekt. Nejeverno se približava koncu ceste ob reki, na kateri je splav, ki naju prepelje za evro na drugo stran. Ob 8h sva na vhodu, začne deževati. Ogledava si nekdanje taboriščne stavbe iz opeke, v katerih so razstavljene slike  in predmeti. Najbolj me presune ogromna soba, v kateri so zbrani lasje umrlih. Iz njih so nato ženske tkale odeje za taborišče. Zapeljeva se še do drugega kompleksa,Berkenaw. Barake so lesene in le nekaj jih je obnovljenih za prikaz razmer, v katere so nacisti zapirali  manjvredne rase. Ogled taborišč je brezplačen, zbirajo pa prostovoljne prispevke za vzdrževanje. Ko zapustiva moreč kraj se tudi vreme izboljša. V Nysi, nekdanjem škofovskem središču, si ogledava glavni trg. Spet velik trg,  obkrožen s pisanimi pročelji stavb. Glavna znamenitost je katedrala z zelo strmo streho. Miro odkrije gostilno, kjer pripravljajo piroške in pilmenje, hrano, ki je značilna za slovansko kuhinjo. Pozno popoldne sva na Češkem. Kupiva vinjeto- 416 ČK kron za 10 dni. Zamek v Opočnemje že zaprt, nadaljujeva do Častolovic. ( 413 km)

3.5.-petek- zamek Čestolovice so odprli ob 9.30h. Ogled je voden, a le v češkem jeziku. Dobila sva opis soban v angleščini in z vodičko obhodila popolnoma obnovljen in opremljen renesančni dvorec. (115 ČK na osebo).  V Hradec Kralove  parkirava pod starim mestnim trgom. Žal je danes trg eno veliko parkirišče. V srednjem veku je bila najpomembnejša lastnica mesta kraljica Elizabeta, ki je dala zgraditi gotsko cerkev Svetega duha, ki je še danes ena najpomembnejših stavb v mestu. Zraven sta beli stolp in  mestna hiša z dvema stolpnima urama. Ob strani trga so pisno pobarvane renesančne hiše. Na nasprotni strani trg zapirajo škofovska palača in jezuitski kolegij, spodnjo stran pa cerkev Marijinega vnebovzetja. Na poti proti Jičinu začne deževati. Prevedriva v obcestni gostilni ob pivu in češki domači hrani. Deževati kar ne preneha, vseeno se zapeljeva v narodni park Češki raj. Območje parka je veliko, midva si ogledava le južni del. Parkirava pri vhodu za Prachovske skaly. V prodajalni spominkov kupiva zemljevid pohodnih poti (30ČK), ki nama pride zelo prav za orientacijo. Prodajalec nama označi poti, ki jih je vredno prehodit in najbolj zanimive točke. Vstopnina 60 ČK na osebo. Poti so lepo označene in zavarovane. Vzpneva se nad dolino, pogled v dežju je zamegljen in si le predstavljava, kako je lepo ob jasnem vremenu. Potka naju vodi po med skalnimi tvorbami izklesanimi stopnicami. Ob poti so razgledne točke na visoke skalne osamelce, na katerih so plezalne smeri- raj za proste plezalce. Po dveh urah prehodiva približno pet km poti, jih je pa še enkrat toliko. Naslednji cilje je baročni dvorec Ploskovice, žal je zaprt in skrit za visokim zidom. V Litomericah, še enem kraljevskem mestu, polnem gotskih, renesančnih in baročnih stavb si ogledava glavni trg in prehodiva nekaj ulic. Najbolj znana je katedrala svetega Štefana. Na glavnem trgu je cerkev Vseh svetih, stara mestna hiša , hiša Črnega orla.  Mesta so res lepa, a ne morem si pomagat, na koncu so mi vsa enaka in še po slikah jih komaj ločim. Zvečer se zapeljeva v Terezin in najdeva prenočišče ob enem od treh mestnih obzidjih.(30€ za sobo).               210km.

4.5. –sobota- jutranji ogled Terezina, trdnjave iz 18 st. z  burno zgodovino. Dal jo je zgraditi  Jožef II in jo poimenoval po svoji materi Mariji Tereziji. Mesto je obzidano s tremi obzidji v obliki zvezde in poplavnimi jarki. Široka mreža podzemnih rovov je že od nekdaj služila kot zapor. Najbolj znan zapornik je bil Gavrilo Princip, ki je izvedel atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto judovski geto, od koder so nato pošiljali jude v Aushwicz. Mestni muzej je še zaprt, ogledava si jarke, del obzidja, nato pa nadaljujeva mimo termoelektrarn  do Karlovi Vary. Zdraviliško mesto znano po vročih vrelcih, polnih železa. 13 večjih in kar 300 manjših vrelcev je postavljenih pod kolonadami. Obiskovalci hodijo od enega do drugega z lončki in srkajo zdravilno vodo. Ker nimava kozarca, sva poskusila kar z roke piti vodo, ki je pa zelo vroča- od 40 do 70 stopinj. Med množico turistov se sprehodiva ob obrežju reke, kjer stojijo čudoviti hoteli. Ustaviva se na trgu, kjer otroci in odrasli v narodnih nošah igrajo in plešejo stare ljudske plese. Na tržnici z ljudsko obrtjo poskusiva  dimljen sir, ki je premočen za moj okus. Nakupiva  spominke in že sva na poti za Marianske Lazne, še en zdraviliški kraj. Sprehodiva se po velikih parkih, poizkušava zdravilne vrelce, edina škoda je , da nimava s sabo kopalk. Preden zapustiva mesto, se posladkava z opladki, velikimi okroglimi biškoti. Še zadnja postaja na poti proti domu  je mestece Cheb. Na trgu iz 13. stoletja je skupina pozno gotskih hiš, znane so kot Špalček. Pri gradu nad mestom si privoščiva še zadnje zelo dobro in poceni češko pivo. Po par km sva že v Nemčiji in  Miro piči do enih zjutraj proti domu.                                           980km

Skupaj prevoženih 2977km

Menjava:   10€:41Poljskih zlotov;   10€: 235Čeških kron