NEW YORK   27.10. - 4.11.1998

Po končani dveletni zidavi in preselitvi, sem pričel v začetku leta 1996 zopet trenirati. Ker sem do takrat pretekel samo tri velike maratone, sem sklenil, da se v naslednjih nekaj letih udeležim – pretečem vsaj enega ali dva večja svetovna maratona vsako leto. Tako sem leta 96 pretekel maraton v Benetkah, leta 97 pa 2.Ljubljanski maraton.

V letu 98 sem si za izziv izbral kar največji in najodmevnejši svetovni maraton v New Yorku. Vsako leto sem na RAI-TV spremljal prenos tega teka in ob vsej tej množici tekačev in enkratnem vzdušju ob progi, sem kar čutil, da spadam zraven. Že februarja sem poslal prijavnico, septembra pa sem bil ves navdušen,  ko sem dobil odgovor, da sem sprejet na maraton (organizator vsako leto sprejme le 10 do 15 Slovencev, ki jih določi z žrebom).

V New York sem potoval z Hinkom Jerčičem – neumornim organizatorjem iz tekaške sekcije Gorenja – ki je potovanje organiziral.

27.oktober (torek)

Tekači in spremljevalci smo se zbrali na Brniku, nato pa smo preko Dunaja z letalom Airbus 330 leteli čez Grenlandijo in po devetih urah leta pristali na letališču John Kenedy v New Yorku. Od tam smo se z avtobusom odpravili v hotel Pan America v Queensu. Po namestitvi smo se v poznih popoldanskih urah odpravili z podzemno na Manhattan. Tu smo se z dvigalom povzpeli na vrh Empire state buildinga (443m-86.nadstropje kjer je opazovalnica). Pred nami je bil lep razgled na razsvetljeni Manhattan in tudi ostali del New Yorka .

        28.oktober (sreda)

Po kratki noči in slabemu spanju – zbujanju sredi noči (časovna razlika), vstajanje ob 6h in ponovno odhod z podzemno na Manhattan do centralnega parka. Tu smo se usedli na avtobus, ki nas je odpeljal do reke Hudson - na Fulton street – tu je bil na ladijskem terminalu (hala 90) prevzem startnih številk in zabava, ter sejem športne opreme. Na terminalu št. 86 smo si ogledali 270 m dolgo letalonosilko iz 2.svetovne vojne, nato pa smo na ulici Brodway pojedli kosilo.

Po kosilu smo bili vsi slovenski tekači in spremljevalci povabljeni na generalni konzulat republike Slovenije, kjer nas je sprejel konzul in nam zaželel dobrodošlico in čimboljših rezultatov. V večernih urah smo si ogledali še železniško postajo (Grand central terminal) in Rockefeller center z drsališčem.

P.S. nekje ob reki Hudson naj bi bilo tajno skrivališče tajne grupe TNT iz stripa Alan Ford. Seveda ker je tajno, ga z Danilo kljub iskanju in poizvedovanju nisva našla.

29.oktober (četrtek)

Vstajanje ob 4h30' in odhod na letališče John Kenedy. Polet z Boingom 720 v 700km oddaljen Buffalo. Nato z avtobusom preko Mavričnega mostu v Kanado in ogled Niagarskih slapov. Kosilo v Rainbow hotelu, nato ogled Niagarskega botaničnega parka, z area carjem (kabelsko žičnico) spust preko reke Niagara, ogled mirnega mesteca Niagara of the lake. V večernih urah povratek – let nazaj v New York.

30.oktober (petek)

Vstajanje ob 6h in z avtobusom potovanje v 350 km (5h vožnje) oddaljen Washington. Tu smo si najprej ogledali Belo hišo (Capital) – rokovanje z Billom Clintonom (glej sliko), nato pa še ogled ostalih znamenitosti Washingtona – knjžnica (The Library of congress), Thomas Jefferson Building, Neptunov vodnjak, čitalnica, Washingtonov monument, Lincoln monument, spomeniki padlih vojakov v Vietnamu in S.Koreji in pokopališče Arlinghton (grob predsednika Johna Kenediya in grobovi padlih vojakov iz raznih vojn).

V popoldanskih urah povratek proti NY. Vmes postanek v mestu Philadelfija. Povabljeni smo bili na večerjo v restavracijo karere lastnik je bil Slovenec.

31.oktober (sobota)

Skoraj cel dan sem ostal v hotelu, saj sem se hotel po vseh teh dokaj napornih izletih in ogledih odpočiti za nedeljski maraton. Sredi dneva sva z Francetom naredila lažji trening in šla na kosilo, zvečer pa smo se udeležili pasta party-ja.

Danila in Rosana sta se zjutraj z ostalimi tekači in navijači odpravili pred palačo združenih narodov, kjer je vse zbrane pozdravil  Cofi Annan takratni sekretar OZN. Sledil je krajši tek (7km – Tek prijateljstva  - Friendship run), od palače pa do Central parka. Tam je bil za vse organiziran zajtrk, nato pa družabno srečanje in spoznavanje z ostalimi tekači in njihovimi spremljevalci. Že tradicionalno si tekači mad sabo zamenjajo  majice. (Danila je srečala skupino Nizozemcev, s Pietom smo še sedaj v kontaktu – si dopisujemo in obiskujemo).

Kot sem že prej omenil smo se zvečer udeležili pasta party-ja v Central parku. Tu je bil postavljen velik šotor, vsak tekač je dobil obilno pocijo pastašute, ter raznih napitkov, vse je zabavala diksi lend skupina. Tekači so bili napravljeni v različna oblačila – še posebej je izstopala skupina angleških deklet, ki so nosila zgoraj - kljub dokaj hladnemu vremenu -  samo pisane nedrčke. Ker je bil ta večer ravno Noč čarovnic (Hallowen), smo si po večerji ogledali zanimivo okrašene ulice in izložbe.

1.november (nedelja)

Vstajanje ob 5h, zajtrk, nato pa na metro do Times Squera in potem z avtobusom na start maratona (State Island, na začetku mosta Virranzano bridge). Na startnem prostoru smo bili že kmalu po šesti uri. Tam je bil organiziran zabavni program – predvsem ogrevanje ob muziki – bilo je tudi veliko napitkov, peciva, predvsem pa iz ure v uro čedalje več tekačev. Na začetku smo še lahko poležavali in sedeli v travi, kasneje pa smo morali stati in to zadnjo uro kot sardine v konzervi.

Ozračje je postajalo vse bolj napeto, z avtobusom so na start pripeljali izbrane tekače (med njimi tudi naš Šalamun Igor), nato pa je župan mesta NY, malo pred enajsto uro, dal s strelom iz topa znak za start maratona.

Virranzano bridge je zgrajen v dveh nadstropjih, vsaka stran ima po štiri vozne pasove. Vse te pasove smo zasedli maratonci. Taktika ki sem si jo zastavil je bila, teči čim več časa s prvimi ženskami. Ker pa nisem startal z njimi (startale so v spodnjem nadstropju) vse do 4 km, ko so se poti združile, nisem bil siguren če bom dovolj hiter.

Startal sem dokaj hitro, že po par sto metrih sem prehitel Golob Ivana s katerim sva izmenjala par besed. Prva milja 5'23'' (dokaj hitro). No na četrtem km se je izkazalo da sem bil še prehiter, saj je bila prva ženska skupina (Tegla Lurupe –Kenija, zmagovalka Fiacconi – Italija, mehičanka Fernandes, Rusinja  Petrova…..) dvesto metrov za mano. Upočasnil sem, da so me dohitele, nato pa urno za njimi. Držal sem se jih nekje do polovice (1h12'25'') – nekje do Polarski bridga, dokončno pa so mi ušle na vzponu preko Queensboro bridga. Od tu naprej sem tekel sam, po Manhattanu – po dolgi aveniji (First aveni – 4 milje). Na koncu avenije smo preko mostu Wilson pritekli v Bronx in kmalu zopet nazaj na Manhattn preko mostu Madison. Na 23 milji smo pritekli v central park. Kljub že težkim in utrujenim nogam, nas je ogromna množica ljudi kar ponesla naprej. Ko sem pritekel na Central park aveni pa sem bil že v zadnji milji. V zadnjih sto metrih sem zagledal našo navijaško skupino, ki meje bučno pozdravila. V cilju s časom 2h31'39'' na 84-tem mestu med 35.000 maratonci. Počakal sem še Smolnikarja, ki je pritekel v cilj s časom 3:01:21. Tam je bila že tudi Danila, ki si je nekje sposodila VIP kartico in naju je pozdravila, nama čestitala in naju poslikala.

Po napornem teku smo se odpravili v hotel na zaslužen nekaj urni počitek, zraven pa smo si na TV že ogledovali posnetke in reportaže z maratona. Zvečer smo se odpravili na Roseland na 52. ulico, kjer je bila podelitvena slovesnost (John Kagwe KEN 2h08'24'' in Franca Fiacconi ITA 2h25'17'') in predstavitev nekaj zanimivih tekačev (96-letni maratonec, ki ga je pol let pred maratonom povozil avto…….).

Po podelitvi smo si ogledali še središče Manhanttana – Brodway, nato pa smo odšli na zaslužen počitek.

2. november (ponedeljek)

Prvič smo si privoščili malo več spanja. Po zajtrku pa takoj v prvi kiosk, kjer smo kupili časopis New York Times, kjer smo si prebrali reportažo in pa rezultate prav vseh tekačev. Sledil je še ogled Kipa svobode (Statue of liberty). Ko smo čakali na trajekt nam je poulični violinist, ko je slišal od kje smo, takoj zigral Zdravljico. Za zahvalo so mu dali nekja centov. Sledil je še ogled Wold trade centra, Kitajske in Italijanske četri.

3.november (torek)

Ta dan smo imeli prosto in smo šli po mestu sami. Z Danilo vsa jo zopet mahnila na Manhattan, nato na Brooklynski most, ogledala sva si še ribjo tržnico, pa NY-ško borzo, pa kapelo - St. Paul's capel in razne druge zanimivosti. Zvečer sva odšla še v jazz klub, kjer sva ob pivu uživala ob dobri glasbi.

4.november (sreda)

Sprehod po ulicah v bližini hotela, nato pa odhod na letališče J.F.Kenedy in povratek preko Dunaja v Slovenijo. Na brniškem letališču naju je čakal moj oče in pa Francetovi prijatelji. Nazdravili smo s šampanjcem na uspešno in lepo potovanje.

ZAKLJUČEK:

Po devetdnevnem bivanju v  NY smo dodobra spoznali utrip tega velikanskega mesta.  Še posebej je zanimivo je, ko prideš prvič iz podzemne železnice na Manhattan in zagledaš pred seboj same sto in več metrov visoke stolpnice, reke avtomobilov, neprestano zavijanje siren. Tu vidiš ljudi z vsega sveta, poslovneže, ki se vozijo v deset in več metrov dolgih limuzinah, berače ki prosjačijo po ulicah….. Seveda je poseben vtis name pustil tudi sam maraton. Že start na Verrazano bridgu – ob taki množici tekačev - je nekaj posebnega. Poglavje zase je dvamiljonska množica tekaških navdušencev ob progi, ki te neprestano spodbujajo in kar tekmujejo med seboj, kdo bo tekaču plosknil v dlan, mu dal kozarec vode, košček pomaranče….

Hvala tudi vsem sponzorjem, s pomočjo katerih sem se udeležil tega enkratnega potovanja in obenem še uspešno pretekel maraton.