S kolesom ob Kolpi,  3.- 4. julij 2010

Zjutraj se ne moreva odločiti ali se odpraviti ali ne (napovedane so namreč popoldanske plohe). Ob 7:30h vseeno startava proti Staremu trgu pri Ložu – točneje Podubu (n.v.580 m), kjer pri znancih pustiva avto. Ob 9h že kolesariva skozi Podgoro pri Ložu  in nato v prvi klanec proti Babnemu polju. Tu spijeva jutranjo kavico , se malo okrepčava, nato pa čez mejni prehod Prezid, skozi vas in v klanec do Kozjega vrha (n.v.907 m). Sledi spust do Parga in naprej po serpentinah do Čabra (n.v. 524m). Ob potoku Čabranka hitro napredujeva do mejnega prehoda Osilnica, kjer brez problemov prestopiva zopet na slovensko stran (n.v. 290 m - ~35km).

Ustaviva se v gostilni Kovač, kjer z gospodarjem obudimo spomine na naše počitnikovanju pred 20 leti. Nadaljujeva ob Kolpi kjer naletiva na prve raftarje Pod mogočno steno Kobile hitro požirava kilometre in že sva v Petrinji (n.v.220 m- ~55km). Za trenutek tišino ob Kolpi zmoti del glavne ceste po kateri morava kolesariti, vendar kmalu zavijeva za Faro in proti Žagi, kjer je najlepši del poti ob Kolpi. V Dolu se dolina malenkostno razširi. Dan se že nagiba v popoldne, postaneva lačna, a na žalost je bolj malo gostiln, pa še te pripravljajo le čevape in ponfri.

V Sodevcih se ustaviva v Gostilni na vasi, rezervirava prenočišče, fant nama speče vege pico. Ob pivu poklepetava s prijazno gospodinjo, predlaga nama nadaljevanje poti proti Vinici kar po stezi ob reki Kolpi. Po daljšem počitku nadaljujeva po predlagani poti in res uživava v prekrasni naravi in čisti Kolpo. V Bregu pri Sinjem vrhu (n.v.160m – 95km) si ogledava še edini delujoči mlin na reki.

Zgrešiva pot, namesto naprej ob Kolpi jo ''udariva '' v klanec do glavne ceste in nato še v hujši klanec do Daljnjih Njiv (n.v. 380m). Tu Danila potroši še zadnje atome moči. Ko se shladiva se vrneva po glavni cesti skozi Špeharje, sledi tri kilometre makadama in nato spust po asfaltu v Srednje Radence in v Sedovce (~105 km). Okopam se v Kolpi, ki s  svojimi 19. stopinjami ni nič kaj topla, vendar me domačini potolažijo, da se bo kmalu segrela celo na 24. Sledi zasluženo pivo, še ena pica in v posteljo, kjer najin spanec prekinja rajanje raftarjev in zvok harmonike pozno v jutro.

V nedeljo nama gospodinja skuha dobro kavo, ki nama da moči za povratek. Vzameva si več časa za fotografiranje in uživanje v naravi.. Zahtevnejši je strm klanec takoj za Srobotnikom ob Kolpi. Na vrhu klanca je lep razgled na reko Kolpo, ogledava si cerkvico Sv. Ane. V dolini Kolpe je ta čas raj za gobarje, zato si v Osilnici privoščiva okusne špagete z lisičkami. Nad  Čabrom naju čaka zadnji zahtevnejši vzpon do Praga (4,5 km – 300 višinskih metrov). Na vrhu Kozjega vrha prvič vedriva. Ko se zlije, se spustiva v Prezid in čez mejo nazaj v Slovenijo v Babno polje. Čeprav so na nebu črni oblaki, nadaljujeva proti Staremu trgu. V Podgorski gmajni se razbesni nevihta. Dava se pod veje dreves in pokrijeva z manjšim polivinilom. Ko je najhujši naliv mimo, se spustiva v Podub, kjer imava avto. Prijazni znanci nama takoj priskočijo ''na pomoč'' s šnopcem in jagermaistrom.