Cres; 10.-11. september 2011

Preko Kozine, Podgrada, Opatije se zapeljeva do Brestove, kjer pripraviva kolesa. Ob 8:15h trajekt na Cres (Porozina), kjer zagrizeva v prvi klanec. K sreči je še zgodnja ura, tako da ni prevroče, vendar imava že na petem km prvi gumi defekt. Zadnji plašč je preperel, tako da je počila zračnica. Zakrpam na brzino.

Opraviva s prvim 10-km klancem in se spustiva do razgledne točke, kjer narediva par fotk, nato še km ali dva lažjega vzpona in že sva na najvišji točki. Sledi dolg spust do Cresa. Tu narediva kratek postanek v centru mesta (zamenjava tudi plašč na kolesu), nato pa v najhujši vročini zopet zagrizeva v klanec. Po sedmih km sva na vrhu, nato naju čaka valovita cesta (malo gor, malo dol) mimo Vranskega jezera, odcepa za Martinčšico, Beleja in še spust do Osorja (58 km_1100 m), kamor prispeva ob 14h. Tu si privoščiva kosilo, nato pa ''zalegneva'' v senco, kopanje, uživanje na toplem soncu, sprehod po vasi Osor. Tu dobiva prenočišče po ugodni ceni, zato skleneva ostati kar v Osorju, čeprav je bil najin načrt kolesariti do Malega Lošinja. Sledi še večerja v bližnji piceriji in sprehod ob obali in nato zaslužen počitek.

Naslednjega dne začneva bolj zgodaj, da opraviva s klancem iz Osorja še v hladu. Prvi postanek pri odcepu za Martinščico in zajtrk nad Vranskim jezerom. Ob 10h sva že nazaj v Cresu. Zopet se sprehodiva po mestu, nato pa na mestno plažo, kjer ostaneva do 14h. Po kosilu zagrizeva v klanec. Vročina še ni popustila, tako da nama kar teče od glave, vendar opraviva tudi s tem klancem in zopet doseževa najvišjo točko. Sledi kratek spust do razgledne točke, še dva km lažjega vzpona, ter dolg spust do Porozine. Nato na trajekt in proti domu.

LOŠINJ (zaliv Mrtvačka, 27.4.2016)

Začetek nič kaj vzpodbuden, saj ko nalagam kolesa na avto še vedno dežuje. No, na Razdrtem se že malo sveti, za Reko se že pokaže sonce. Ko pa prispeva v Mali Lošinj  je že  jasno, le piha kar močno. Namestiva se v apartmaju pred Lošinjem, malo pojeva in ob 12:30h že kolesariva proti Malem Lošinju. V mestu zavijeva za kamp Čikat, nato levo  v smeri otoka Ilovik. Cesta se vzpenja mimo razgledne točke na Lošinj in nato po grebenu vse do najvišje točke (~n.v.250m) pri cerkvici sv. Ivana. Od tu je lep razgled na Veli Lošinj in sosednje otoke. Vmes se cesta parkrat močno spusti in zopet dvigne, diši po borovcih, žajblju in neštetih cvetlicah ob cesti. Strm spust naju pripelje do končne postaje – konca ceste (luka Mrtvačka), z majhnim pomolom, kjer se lahko vkrcaš na manjšo ladjico za otok Ilovik. Počakava, da se čakajoči vikendaši in domačini vkrcajo na ladjico , nato pa zagrizeva v klanec in nazaj po isti cesti do Lošinja. Pred Lošinjem zavijeva v Sončno uvalo in polotok obkroživa v smeri urinega kazalca mimo rta Boka Falsa in nazaj v center, kjer še kar nekaj časa uživava na soncu ob zasluženem pivu.

Proti večeru se odpraviva v center še peš, do cerkve sv. Parish, ki pa je bila zaprta in do kaštela za cerkvijo, ki  ga še obnavljajo in je v bolj klavrnem stanju.

LOŠINJ (Veli Lošinj), CRES (Punta Križa) 28.4.2016

Prebudiva se v sončno jutro. Ob 9:30h  kolesariva proti Malemu Lošinju in nato nad mestom na levo za Veli Lošinj. Po glavni cesti prispeva v ozek mandrač z baročno mestno cerkvijo sv. Antona s samostojnim zvonikom. Znamenitost mesta so bogato okrašene vile z razkošnimi vrtovi. Mimo cerkve se po ozki, betoski stezi zapeljeva do dolgega pomola Luka Rovenska. Do cerkve se vračava po isti poti, nato pa po kolesarsaki in peš poti, ki je speljana ob obali mimo več lepih zalivov nazaj v Mali Lošinj in do najinega izhodišča.

Kolesa naloživa na avto in se zapljeva do Osorja. Parkirava pred premičnim mostom in kolesariva proti Punti Križi. Sprva ozka cesta, obdana s tipičnimi, otoškimi, kamnitimi zidovi, se počasi dviga do najvišje točke (n.v. 150 m), nato pa se večinoma spušča do vasi Punta Križa. Še zadnji spust opraviva do zaliva Jadriščica, nato pa večinoma ob obali zaliva vse do kampa Baldarin. Posediva tik ob morju v senci mogočnih borovcev, uživava v miru in šumenju morja. Vračava se po isti poti nazaj v Punta Križa. Tu se spustiva do zaliva, nameravava še do konca polotoka Kolorat, vendar se po prevoženih dveh km zaradi slabega, kamnitega makadama vrneva v Punto in nazaj v Osor. Vmes se že začne oblačiti, ko pospraviva kolesa nazaj na avto in se lepo namestiva v konobi,   začne deževati.