Cerkniško jezero, junij 2005

Iz smeri Postojne proti Logatcu zavijeva desno čez železniško progo. Na odcepu za Rakov Škocjan (552 n.v.) parkirava avto in kolesariva v smeri proti parku. Pot je makadamska in se v senci velikih smrek rahlo spušča. Po ~1.5 km prispeva do velikega naravnega mostu. Uživava v čudoviti naravi, tišini in žuborenju vode pod nama.

Nadaljujeva skozi naravni park, po 3.7km  spusta doseževa drugi naravni most.Po postanku sopiham za Mirotom v klanec proti vasi Zelše-6.5km (560n.v.). Ustaviva se in poslikava cerkev in travnike v ozadju. Narediva en krog okoli cerkve, nato pa nazaj v smeri proti parku. Po 300m levo proti jezeru do reke Cerkniščice, mimo požiralnikov male in velike Karlovice in Svinjske jame. Tu naletiva na dva domačina.  Ne morem mimo, ne da bi ju vprašala po medvedih, ki naj jih bi na tem območju domačini srečevali. Pripovedujeta nama o srečanjih, še posebej me prestraši pripoved o srečanju z mladiči. Od tu naprej se držim Mirota v zavetrju. On uživa v senci smrekovih gozdov in pogledu na jezero. Pri Ribičevam lazu prikolesariva do jezera-15km (549 n.v.) in ob njem nadaljujeva. Po 2.5km tik pred vzponom v vas Otok doživim gumi defekt. Kaj čemo, Miro se jezi, zaflika gumo, in že grizeva v klanec do vasi Otok-18 km (558n.v.). Pred vasjo Laze pri Gornjem jezeru se ustaviva na mostu-23km (550n.v.).

V vasi Gornje jezero prideva na glavno cesto in zavijeva proti Cerknici. Ustaviva se v Žirovnici-28km (561n.v.) na kosilu, Miro me prepričuje, da greva še na Slivnico. Uprem se z vsemi štirimi, zato se v Grahovem ločiva- jaz naravnost proti Cerknici po glavni cesti, Miro pa preko Slivnice.

Sama uživam v gostilni, ko ga čakam, le malo me skrbi, ker sem brez "takuina". Ko končno le pride, skupaj odkolesariva proti Rakeku in nato levo za vas Zelšče-38km (560n.v.). Nad Javornikom  so se začeli zbirati temni oblaki, rahlo dežuje, zato prestaviva v najvišjo. Končno pri avtu-45km.