Kobariški stol, 4.8.2007

Start v Kobaridu (n.v. 237m)na trgu, kjer sva si privoščila jurtanji kapučino in panin, nato pa pedala pod noge. Kolesarjenje v smeri proti Bovcu po glavni cesti skozi vasi Trnovo ob Soči, Srpenica, Žaga -11km (n.v. 372m), kjer sva zavila z glavne ceste. Pred nama je prvi vzpon do Učeje-16km (n.v. 723m). Kot vedno sem sopihala zadaj, vendar z zmernim tempom ni proglema. Cesta je asfaltna. Pred mejnim prehodom me je Miro počakal, naredila sva nekaj slik, nato pa se zagrizla v klanec takoj pred prehodom levo . Prvih par sto metrov je še vedno asfalt, nato pa lepa makadamska cesta, večji del v senci. Strmina ne popušča, večkrat rabim oddih, da pride "duša" za mano. Zadnji postanek je na planini pri starih hramih-22km (n.v. 1285m). Uživava ob pogledu na kaninsko pogorje in Alpe. Tu je del ceste zrit in še sreča, da nas je prehitelo nekaj avtov-tako sem imela izgovor, da sem  kolo porivala čez kamne, ki bi jih le z muko prevozila.Še zadnji vzpon do planine Božica-23km (n.v. 1377m). Parkirava in se povzpneva na M. vrh (n.v. 1405m), ob pogledu na Kobarid, Matajur, v dolino reke Nadiže in proti Alpam si privoščiva čokolado...

Zopet na kolo in vsa zelena opazujem cesto, ki se strmo vije proti vasi Sedlo-33km (n.v. 514m). Cest so nasuli z grobim kamenjem in skopali globoke kanale za vodo, spust ni nič kaj prijeten. Končno le prilezem v dolino- Miro se je ta čas že spočil in nasončil.

Nadaljujeva po asvaltni cesti v smeri proti Breginju in od tam proti vasi Logje (n.v. 495m). Spust proti reki Nadiži in strm vzpon po makadamu do asfaltne ceste, ki pelje za Robidišče. Midva se spustiva v dolino proti Podbeli (n.v. 309m). Pod cesto si ogledujeva tolmune in pri Napoleonoven mostu se ustaviva in ohladiva v Nadiži.

Skozi Podbelo in še zadnji vzpon do Borjane -48km (n.v. 409m). Pred vasjo Miro poslika še zapuščen mlin, nato pa sledi najlažji del poti- spust proti Kobaridu -56km.