Hrvaška Istra

Rt Kamenjak, 27.2.2013

Malo pred sedmo zjutraj se odpeljeva za Trst, nato skozi Koper in čez mejni prehod Dragonjo, kjer se kmalu priključiva na istrsko hitro cesto, po kateri se zapeljeva do Vodnjana in nato do naselja Barbariga. Tu se pripraviva za kolesarjenje. Dan je dokaj hladen in vetroven (prejšnji dan je deževalo), vendar upava da se bo izboljšalo (vsaj tako so napovedali). Z avtom se zopet zapeljeva do bližnjega zaliva pred vasjo Prevoj, od koder startava proti Fažani.

V antiki je Fažana slovela po izdelovanju amfor, danes kot izhodišče za izlete na Brione. Ogledava si fažansko ''rivo'' s cerkvijo sv.Kozme in Damjana, nato pa naprej za Pulo. V centru se ustaviva pred Areno, nato pa se po peš ulici zapeljeva do Foruma  (Avgustov tempelj, Benečanska palača) in pod slavolokom družine Sergius, mimo tržnice in ribarnice proti Kamnjaku – smer Premantura.

Pred vasjo naju smerne table peljejo desno za NP Kamenjak – 10km dolg in od 400m do poldrugega km širok polotok, ki je najlepši maja in junija ko vzcveti večina od 591 razlinskih vrst. Poleti je pred vhodom v NP zapornica, omejeno je število avtov ki jih spustijo na polotok, potrebno je tudi plačilo, vendar pozimi s tem ni problema. Vreme se je sicer izboljšalo, vendar na polotoku je kar močno pihalo. Počasi napredujeva proti koncu polotoka, vmes se vstavljava v zalivih in na razglednih točkah, od koder se lepo vidi na sosednje otoke (Porer - 35m visok svetilnik, Fenolige – več kot sto odtisov stopal dinozavra). Kolesariva do parkirišča na jugu Kamenjaka (Safari bar – razgledni stolp), peš se spustiva do pečin ob morju, nato pa počasi nazaj. Iz Pule kolesariva po stranski cesti do Vodnjana in za konec še 5 km spusta do izhodišča – zaliv za vasjo Peroj.

~ 65km

Limski zaliv, 28.2. 2013

Danila je od prejšnjega dne še malo utrujena, tako da se odpraviva na raziskovanje istrskih vasi prvo z avtom. Prvi cilj je vas Vodnjan – zanimiva, mirna vas s številnimi zanimivostmi – največjo istrsko cerkev sv.Blaža so gradili kar 40 let. Posebno je zanimiva njena notranjost s številnimi oltarji, z zbirko sakralne umetnosti, številnimi relikvijami in tremi mumijami. Žal 75-letnega župnika ni bilo doma, da bi nama odprl cerkvena vrata, je pa cerkev drugače stalno odprta od 1.junija do konca avgusta. Po ozki ulici z kamnitimi hišami prideva mimo palače Betica na Narodni trg kjer kraljuje prenovljena neogotska mestna hiša in palača Bradamante.

Najina naslednja postaja je kakih 10 km oddaljena vas Bale. Vmes se za kratek čas ustaviva na razglednem stolpu ob cesti in bližnji cerkvici sv. Turnina, ter repliki tod okrog številnih kažunov. Vhod na ozke mestne ulice je kolikor mogoče pompozen – skozi vzhodni stolp palače Soardo Bembo, nasproti vhoda je mestna hiša, levo pa stolp z mestno uro . Krožna ulica nas vodi mimo župnijske cerkve (zbirka lapidarjev in sarkofag z reliefi). Pred vhodom desno pa cerkev sv.Duha z lepo ohranjenimi freskami.

Danilo le prepričam, da bi bilo dobro tudi ta dan malo pokolesariti, zato se zapeljeva do vasi Brajkoviči, od tu pa s kolesom do 6km oddaljenega Kanfanarja. Pred vasjo cesta zavije levo in se spusti v dolino – Limsko drago do izumrlega mesto Dvigrad. Mesto je dokončno izumrlo leta 1631, ko je kuga pomorila še zadnje prebivalce, sicer pa ima bogato zgodovino. Pred nekaj leti so del mesta obnovili, tako da si ga je moč ogledati. Pod Dvigradom zavijeva levo na makadamsko cesto, ki vodi po dolini in se ves čas rahlo spušča vse do morja – limskega kanala. Tu se malo razgledava, uživava na soncu, nato pa zagrizeva v 2 km dolg klanec nazaj na najino izhodišče.

Nadaljujeva z avtom do Novega grada, kjer se sprehodiva po mestu, nato do Karigadorja, kjer se vstaviva na pomolu in obujam spomine na taborniška leta ko smo v osnovni šoli tu taborili. Za konec se ustaviva še v Umagu, kjer se na glavnem trgu še okrepčava iz uživava na soncu pri 16°C. 

PARENZANA :Grožnjan – Livade (8. Junij  2013) 

Malo pred sedmo zjutraj kreneva od doma, kmalu po osmi uri že pijeva kavo na pomolu v Novem Gradu in gledava kako ribiči prodajajo nočni ulov. Ob 9h sva v Maredi, kjer urediva vse formalnosti okrog apartmaja, nato se zapeljeva do Antenala – izliva reke Mirne v morje. Danes je zaliv, kjer se mešata sladka in morska voda zaradi slabe pretočnosti precej onesnažen, nekoč pa je slovel po ribolovu.

Tu začneva s lokesarjenjem in sicer po makadamski cesti ki se vije vzdolž reke Mirne, mimo cerkvice Matere Božje, dobrih 13km do Ponte Portona, nekdanjega rečnega pristanišča. Tu zavijeva za Grožnjan, do koder naju pripelje 4,4 km dolga vzpenjajoča makadamska cesta. V senci kostanjev se ohladiva po napornem vzponu, nato pa si ogledava to več kot 900 let staro boemsko mesto. V času Beneške republike upravno središče S dela Istre. Sprehodiva se čez mestni trg mimo 38-meterskega zvonika, po ozkih uličicah mimo mestnih vrat, palače Spinotti, mimo Kaštela nazaj na trg.

Iz mesta zavijeva na Parenzansko pot, ki se v nadaljevanju ves čas rahlo spušča. Ustaviva se pri prvem razgledišču, od koder je lep razgled na dolino reke Mirne. Za vasjo Kostanjevica začnejo prvi viadukti čez globoke grape in krajši predori skozi razgibano istrsko gričevje. Za kratek čas se ustaviva v Završju, vasici z le nekaj prebivalci, mnogo hiš je razrušenih, toda med nemimi zidovi se začuti srednji vek. Sprehodiva se po romanski ulici, mimo Kaštela, cerkve, obzidja z mestnimi vrati, nato pa nadaljujeva po Parenzani. Nadaljujejo se tuneli in vijadukti, cesta naredi velik ovinek globoko v notranjost pod vas Oprtalj, nato pa se zopet obrne proti JZ skozi gozd in nato nazaj proti vzhodu čez travnike do vasi Livade v dolini reke Mirne. Tu naju že lovijo prve kaplje, nad Buzetom se temni in bliska. Dogovoriva se, da se zapeljeva nazaj po dolini reke Mirne do Antenala, do koder naju čaka še 20km makadama,drugi del Parenzane pa pustiva za drugič.,

V Novem Gradu si privoščiva zasluženo pivo, nato pa do Marede, tuširanje in še na plažo, kjer se nastavljava soncu in ohladiva v prijetno toplem (hladnem) morju.

PARENZANA :  Motovun, Vižinada, Tar  (26. oktober  2013) 

Junija sva prekolesarila en del Parebzane, drugi-zadnji del sva pustila za jesen. Ob približno isti uri kot junija se odpraviva od doma, ob 8:15h sva v mandraču v Novem gradu, ob 10h startava iz Antenala – izliva reke Mirne v morje. Ob reki Mirni kolesariva sama, le tu pa tam vidiva ob vodi ribiče, ki lovijo svoj jutranji ulov. V Ponte Portonu zavijeva na drugo stran reke in nadaljujeva po makadamu do Livade. V tej majhni vasici je živahno, saj je dan tartufov in kostanja, ki ga je v tej okolici v izobilju.

Pod Motovunom zavijeva na Parenzano, ki v velikem loku zavije proti JV in se vzpneva pod samo mesto. Tu zagrizeva v klanec proti staremu delu mesta. Po s kamni tlakovani ulici Gradiziol vstopiva skozi mestna vrata iz 16 st.(Puorta Nuova)  in renesančni obrambni stolp na trg Josefa Ressla, od koder je lep pogled na dolino reke Mirne. Na koncu trga je mestna loža, levo pa naslednja mestna vrata, skozi katere pridemva v Castello, središče mesta. Levo je trg Andrea Antico z mestnim vodnjakom, cerkvijo Sv. Štefana in  gotskim zvonikom iz 13. st.  Od tu se sprehodiva po edinem v celoti ohranjenem obzidju v Istri.

Pot najprej vodi proti Z, nato pa se najprej po asfaltni poti, nato pa po slabem makadamu zavije proti JV. Izza oblakov pokuka sonce, ruj zablešči v svojih barvah. Za vasjo Karojba pot zavije nazaj proti Z, mimo vasi Rakotula, čez viadukt Sabadin prispeva v Vižinado. Tu se zapeljeva na glavni trg kjer stoji cerkev Sv. Jeronima s 25-metrskim zvonikom, baročnima cisternama iz leta 1722, mestna loža in lepo obnovljena hiša z reliefom beneškega leva.

Iz Vižinade nadaljujeva po glavni cesti proti Kaštelirju. Kmalu za vasjo se slikava ob stari parenzanski lokomotivi, malo naprej zavijeva desno proti Božjemu polju, kjer stoji cerkev Blažene Device Marije, ki je znana po zanimivih freskah ki sledijo Biblii pauperum in reliefom nad vrati – kamnita glava huna Atile. Kip Atile poslikam, fresk pa ne vidiva, ker je bila cerkev zaprta.

Mimo Kaštelirja se zapeljeva v vas Tar. Tam si želiva ogledati gromozansko zgradbo stare oljarne. Na žalost so zgradbo obnavljali, tako da nisva kaj dosti videla. Od tu se spustiva nazaj do avta v Antenal.

V mandraču v Novem Gradu si privoščiva zasluženo pivo, nato pa do Marede, zvečer nazaj v mesto kjer se sprehodiva po pomolu, nato se zapeljeva do športne dvorane kjer je razstava gob – gobarski praznik.

Kot že prejšnjikrat je nedelja namenjena ''počitku''. Zjutraj se odpraviva v mandrač kjer nakupiva ribe. Sledi ura teka ob morju, pečenje rib, sprehod ob morju, nato pa nazaj proti domu.

BUJŠTINA (Brtonigla, Buje, Momjan, Završje, Grožnjan ), 30. - 31. maj  2015

Zaradi manjših zastojev na meji sva v Novem Gradu malo pred deveto. Kot običajno spijeva na pomolu kavo in gledava kako ribiči prodajajo nočni ulov. Ob 9:30h sva v Maredi, kjer urediva vse formalnosti okrog apartmaja. Ob 10h začneva kolesariti proti Karigadorju. Tam zavijeva v notranjost proti najinemu prvemu cilju Brtonigli, ki stoji na hribu zraven zahodnega kraka istrskega križa. Ta vas je bil kaštelir že v prazgodovini, a prvi zapisi segajo v leto 1234. Ogledava si 36m visok zvonik in cerkev sv. Zenona iz leta 1862, postavljena na ostankih manjše cerkve iz 15 st. Zapeljeva se še po ozkih ulicah in nadaljujeva proti Bujam.

Vreme je ravno pravšnje za kolesarjenje, saj sonce ne more prodreti v celoti skozi oblake, zraven pa še malo pihlja, tako da nama olajša kar zahtevno kolesarjenje po istrskih cestah, ki so ves čas speljanje malo dol in malo gor.

Nad obsežnimi vinogradi prikolesariva na osrednji trg v Buje, nato po ozkih ulicah do peterokotnega stolpa, enega od dveh ohranjenih obrambnih stolpov mesta. V bližini je zanimivo staro pokopališče, obdano z mogočnimi cipresami in zanimivimi nagrobnimi kamni. Od tu je tudi lep razgled na okolico. Po ozkih uličicah se napotiva do osrednjega trga. Tu stoji v 18. stoletju v baročnem slogu obnovljena romanska katedrala z ločenim 50 m visokim zvonikom oglejskega arhitekturnega sloga. Surovo fasado katedrale krasi veličasten obok nad vhodnimi vrati. V fasado je vdelano tudi nekaj rimskih reliefov in stebrov, kar naj bi dokazovalo, da so katedralo postavili na mestu nekdanjega templja. Zanimivost osrednjega trga je tudi kamnit steber z reliefom beneškega leva.

Napotiva se naprej proti Momjanu, katerega glavna znamenitost je grad, ki je bil zgrajen po naročilu  oglejskega vazala iz Devina  v 13. stoletju. Žlahtne srednjeveške ruševine stojijo na ogromni skalni pečini pod vasjo. Narediva par fotk in nadaljujeva v klanec do vasi sv. Mauro. Iz vasi, od istoimenske cerkva, je lep razgled na okolico – morje, Buje, piranske soline....V vasi opaziva lepo urejeno gostilno, že prej pa bereva o nasadih muškata in špargljih. Ura je ravno pravšnja, da preizkusiva par sort muškata in jedi iz špargljev. V bližini gostilne, v senci košatega drevesa opaziva drnjohati dve veliki črno-beli svinji. Gospodar nama razloži, da jih uporablja za nabiranje tartufov.

Po kosilu, nadaljujeva z vzpenjanjem do najine najvišje točke – vasi Črnci, nato pa se spustiva do Marušičev. Ob gostilni si ogledava park z zanimivimi skulpturami. Nadaljujeva proti vasi Šterni. Na križišču pred vasjo je zanimiv vodnjak, kamniti zid in cerkev z zvonikom. Pred vasjo Makovci je lep pogled na raznobarvna polja pod nama. Nekaj km za vasjo se spustiva do vasi Završje, katero sva med kolesarjenjem po Parenzani izpustila. Po romanski ulici se povzpneva do kaštela iz 11.stoletja, kjer so živeli gospodje iz družine Contarini. V bližini je cerkev device Marije Roženvenske, od tam pa se pot spusti do mestnega obzidja z mestnimi vrati. Na obzidju je pripet grb Contarinijev, na drugi strani pa antični relief, ki prikazuje Ariadno in Bakha. Iz Završja se povzpneva nazaj na najino ''glavno'' pot in nato proti Grožnjanu.

Oglede zaključiva v Grožnjanu, enem od za turiste najzanimivejših in atraktivnih istrskih mest. Ker sva si vas že ob najinem prejšnjem kolesarjenju po Parenzani podrobno ogledala, se tokrat le malo sprehodiva po ozkih ulicah, polnih majhnih trgovinic, galerij in ob lepi razgledni točki spijeva kavo.

Sledi spust po slabi makadamski cesti v dolino Mirne, nato 20 km makadamski odsek ob reki Mirni do Antenala, ter nato še do Marede kamor prispeva malo pred šesto uro.(~75km, ~700m vzpenjanja)

Kot že prejšnjikrat je nedelja namenjena počitku. Zjutraj se odpraviva v mandrač, kjer nakupiva ribe. Vreme je ravno pravšnje za ležanje na plaži, za kosilo si spečeva ribe, nato nazaj na plažo in ob 17h proti domu.

MAREDA – LIMSKI KANAL IN NAZAJ (26. in 27. sept. 2015) 

Kot običajno sva kmalu po osmi uri v mandraču v Novemgradu na kavi, po 9h pa v apartmaju v Maredi. Ob 10h sva v Antenalu – na J strani v zalivu Mramor, kjer začneva s kolesarjenjem. Ustaviva se v bližnjem zalivu Tarska, kjer ribiči prodajajo nočni ulov, nato pa nadaljujeva skozi kamp Lanterna. Dvigneva se do glavnega vhoda v kamp, tam zavijeva levo za Vabrigo. Zgrešiva pot za zaliv Sv. Marina, zato nadaljujeva po glavni cesti proti Poreču, potem pa zavijeva za Červar. Pot naju vodi ob obali, mimo zalivov in oljčnih nasadov do kampa Ulika, kjer se priključiva na kolesarsko stezo, ki naju pelje mimo zaliva Sv. Martin, Sergulje in Picala vse do Poreča. Mimo bazilike Eufrazije obkolesariva poreški rt, zavijeva še v center, ki je še poln turistov, do znamenite dvonadstropne romanske hiše.

Zopet kolesariva ob obali mimo Plave lagune, zaliva Malindrio, priključiva se na glavno cesto mimo Funtane do Vrsarja. V centru si ogledava cerkev s stolpom, na razgledni točki pa marino in bližnje otočke. Po strmi cesti se spustiva do marine, od tam pa proti limskemu kanalu. Makadamska pot naju vodi pod hribom Montigun, mimo športnega letališča do odcepa za gusarko pečino (ogled) nad limskim kanalom. Nadaljujeva po lepi makadamski, gozdni cesti do vasi Kloštar, kjer stojijo ruševine samostana Sv. Mihovila. V vasi se priključiva na glavno cesto in se  vračava do Gradine, zavijeva za Montižan do Žbandaja. Ustaviva se v domači gostilni na kosilu (prileže se odlična istrska mineštra in rižota z morskimi sadeži), potem pa zopet na glavno cesto do Vrvana, kjer zavijeva za Velenike do Nove vasi. Zapeljeva se do bližnje jame Beradine in traktorskega muzeja, v Taru poslikava staro obnovljeno oljarno, sledi še spust nazaj v Antenal.

V nedeljo sva ob 8h spet v madraču v Novemgradu, nakupiva nekaj rib, nato greva do plaže. Sicer je bilo napovedano lepo vreme, vendar kljub delni oblačnosti in  vetriču preizkusiva morje, ki ima še vedno  20°C. Po kosilu se odpraviva proti domu.

PARENZANA : Savudrija, Buje, Grožnjan  (18. Junij  2015) 

Tokrat sva ob 8h že na pomolu v Novigradu, ob 9h pa že začneva s kolesarjenjem. Prekolesariti imava namen še zadnji del Parenzane. Mimo zalivov Dajla, Slanik in Kosišče prikolesariva v Umag na glavni pomol in nadaljujeva ob njem proti S do zaliva Savudrija in nato do svetilnika v Gomboču, kjer narediva prvi krajši postanek.

Nadaljujeva skozi vas Savudrijo, Volparija, Medigija in se priključiva na parenzansko pot, ki pripelje iz piranskega zaliva. Kolesariva nekaj časa po makadamski, nekaj časa pa po asfaltni cesti ob Parenzani skozi Kaldanijo do Buj. Za Bujami se zopet priključiva na makadamsko cesto – Parenzano, ki naju pripelje v Grožnjan. Kot že parkrat prej, se zopet sprehodiva skozi to zanimivo vasico, nato pa se spustiva v dolino do Porte Pontona. Čaka naju še 20 km kolesarjenja po dolini Mirne do Antenala in nato do Novigrada in v Maredo.

Nedelja je čas za uživanje. Zjutraj skočiva v Novigrad po ribe, nato na plažo, kjer uživava na soncu in v že prijetno toplem morju. Za kosilo spečeva ribe, nato pa počasi proti domu.

Rovinj, Bale....(1.10.2017)

 Kot ponavadi sva kmalu po osmi uri v mandraču v Novemgradu na kavi, nato odloživa stvari v apartmaju in se z avtom odpeljeva do bencinske črpalke nad limskim kanalom. Tu začneva s kolesarjenjem, najprej proti Rovinju, kjer se zapeljeva v star del mesta. Po ozkih, tlakovanih uličicah se zapeljeva okrog polotoka, na katerem stoji cerkev Sv. Evfemije. Pripeljeva se na drugo stran polotoka, k mestnemu pristanišču, oziroma na mestni trg. Tu je najbolj opazna stolpna ura – pod njo je relief beneškega leva – tu so imeli svojo upravo Benečani. V bližini je tudi znameniti Balbijev obok – eden od uhodov v stari del mesta.

V lepem sončnem vremenu kolesariva ob morju, okrog zalivov (vmes se tudi večkrat ustaviva in celo kopava) do kampa Veštar, kjer se priključiva na glavno cesto in po njej kolesariva do Bal. Tega pred leti že obiščeva, a se vseeno zapeljeva po ozkih uličicah te vasi. Vhod na ozke mestne ulice je kolikor mogoče pompozen – skozi vzhodni stolp palače Soardo Bembo, nasproti vhoda je mestna hiša, levo pa stolp z mestno uro . Krožna ulica nas vodi mimo župnijske cerkve (zbirka lapidarjev in sarkofag z reliefi). Pred vhodom desno pa cerkev sv.Duha z lepo ohranjenimi freskami.

Nadaljujeva nazaj proti S in nato proti SV skozi vas Krmed, do Svetničenata. Značilnost tega kraja je večja utrdba, v kateri so se ravno odvijale razne srednjeveške igre. Po krajšem ogledu se zapeljeva do Žminja, kjer si ogledava delno ohranjeno mestno obzidje, cerkev Sv. Mihaela in Kalvarijo.

Zapustiva Žminj in se skozi Kanfanar vrneva na izhodišče.