GROSGLOCKNER  3797m,  15-16.julij 2005

Z Bojanom se po 12-ti uri odpraviva iz Vrtojbe preko Udin, Tolmezza, Passo Croce Carnia v Linz in nato v vasico Kals. Tu zavijeva na cesto Kalser – Glocknerstrase (vmes plačava cestnino – parkirnino) do parkirišča pri gostišču Lucknerhaus (1918m). Ko pripraviva stvari, se odpraviva do koče Lucknerhutte (2241m) in naprej do koče Studenhutte (2802m). Vmes opazujeva kozoroge in mogočni vrh Grosglocknerja, ki je obsijan v soncu. Pri koči narediva daljši postanek, nato pa nadaljujeva s hojo. Za kočo -  na višini ~ 3000m,  prične prvi sneg. Tu se preobujeva in pripraviva za ledeniško navezo. Nadaljujeva diagonalno proti desni čez ledenik, do prvih sten, ki jih premagava ob zajli. Nadaljujeva po grebenu do koče Erzh-Johanhute (3454m). Po krajšem počitku hočeva nadaljevati do vrha, a nama vodnik to odsvetuje. Ostali del dneva preživiva v koči - pogovor s 70-letnim škotom, ki nama je propovedoval o svojih donedavnih podvigih v Andih  in skupino slovenskih alpinistov, ki prispe v kočo že v temi.

Vstajanje ob 4h. Zunaj nič kaj spodbudno – veter, oblačnost, čez noč je zapadal ledeni sneg. Z Bojanom pripraviva vse potrebno za navezo . Priključiva se slovenski skupini in skupaj se podamo v strmo snežišče za kočo, Nadaljujemo v steni, ki je deloma zasnežena, do prvega vrha – ozko, prepadno. Sledi krajši spustom do sedla, ki pa je zasnežen in dovolj širok, nato plezanje zadnjih 100 višinskih metrov do vrha. Vreme je zdržalo, razen megl ki so se cel čas valile čez vrh in se zopet razkropile.

Na vrhu se poslikamo, nato pa spust v smeri vzpona. Opoldne sva že v dolini pri avtu. Uspešen vzpon nazdraviva s kančkom rujnega (teran) in domačo salamo, nato pa proti domu. Vmes se ustaviva še ob slapu na začetku doline in v eni avstrijski vasi, kjer si ogledava povorko.