Dragonja, december 2004

Z avtom se odpeljeva do Kopra, nato skozi vas Šmarje do Koštabone. To je vas s 85-imi hišami, ki se stiska na hribčku nad potokom Dragonjo. Ogledava si zanimive portale hiš, cerkev in pokopališče na koncu vasi. Od tu pešačiva proti zaselku Plešivica, proti potoku Supot. Z malo sreče in dobrim sluhom (zaslišiva bučanje vode) poiščeva slap. Potok Supot je tu naletel na poldrugi meter debelo vodoravno plast bolj odpornega peščenjaka, preko katerega pada voda.

 Po ogledu slapa se opdpraviva nazaj v vas in se z avtom spustiva do Dragonje. Prečkava prvi most preko potoka Rokava (na mostu je 10 do 20 cm vode) in nadaljujeva do drugega mostu čez potok Dragonjo. Tu parkirava in pešačiva po desnem bregu potoka mimo razpadajočega Fermanovega mlina, mimo klifov na Slovensko – Hrvaški meji. Ogledava  si slapove na levem bregu pritoka Pasjak, nato pa se skozi zaraščeno grmovje ne desnem bregu potoka, po brezpotju, mimo ostankov hipijevskega tabora – bivališč pod šotori – prebijeva nazaj na makadamsko pot. Ta se nato spusti zopet nazaj do potoka. Pešačiva ob strugi, ki pa postaja vedno bolj ozka, desni breg pa zelo strm in nemogoč za hojo. Ker bi morala prečkati Dragonjo – prehoda pa zaradi višjega vodostaja ne najdeva – se obrneva in odpraviva nazaj proti avtu. Pod mostom, kjer imava parkiran avto, uživava ob pogledu na majhne slapove in neokrnjeno naravo.

Med vožnjo se ustaviva še pri zelo lepo obnovljenem Zankoličevem mlinu, nato pa  nazaj v breg do vasi Krkavče. Ogledava si to zanimivo, na rob pobočja postavljeno vas in nato pri pokopališču še zanimiv Krkavški kamen. Visok je poltretji meter, vendar ga je za cel meter v zemlji. Na njem je relijefna podoba človeka – verjetno iz keltskega obdobja. Kdaj, kdo ga je postavil, s kakšnim namenom, od kje je bil prepeljan – ostaja skrivnost. Prav tako figura na njem z žarki – avro ali perjanico okoli glave. Je to podoba malika ali prikazni, neznanega sončnega boga ? Z vsemi temi vprašanji se tudi midva odpraviva nazaj proti domu……..