Dalmacija, 25.7- 12.8. 2003

Petek, 25.7.

Po nekaj hladnejših dopustih  smo si zaželeli toplote in morja. Že pred 4. zjutraj smo se Nina, Danila in Miro (Miha je seveda moral pazit hišo, ha ha ha..) podali na pot. V Senju smo zavili  proti notranjosti za Otočac, Gospič, Knin. Ob cesti smo videli veliko hiš, preluknjanih od streljanja.V Breli smo prišli spet k morju. Ob cesti smo  se ustavili in se po strmini spustili do plažice iz kamenčkov, kjer smo v samoti užuvali celo popoldne.  Pozno popoldne smo se odpravili naprej . Na poti še en postanek za kopanje, zvečer smo že v Dubrovniku v kampu Solitudo(~342kun za 2dni). WC-ji so novi, čisti, drugače pa kamp ni preveč zrihtan

Sobota, 26.7.

Miro je vzel s sabo kolo, ker ne uživa v lenarjenju. Zapeljal se je do mesta, kupil karte za  trajekt za Mljet, si ogledal ribjo tržnico, nato pa užival v matranju na Srdž(413m nv), prekolesaril je še Tudžmanov most in naju z Nino našel še vedno na kopališču. Najele sva pedolin s toboganom in uživale v vragolijah daleč stran od obale. Popoldne smo se s trolo zapeljali v star del mesta.

Nedelja, 27.7.

Ob 10 smo že na trajektu za Mljet. V Sobri se izkrcamo ob 13. Spustimo se do ribipke vasice Kozarice, kjer se sami kopamo na veliki plaži s kamenčki. Zvečer iščemo v Polačah kamp, ki že 10 let ne obstaja več. Vrnemo se proti Ropi, na cesti doživimo incident- Miro je kot ponavadi mahal enemu domačinu, ki je telfoniral v avtu, ta nas je prehitel, ustavil avto pred nami kot v kriminalkah in se hotel tepst. Dan je pokvarjen, edini kamp na otoku dobimo v Ropi- daleč do kamnite strme plaže, mrzla voda, samo en WC- tu ostanemo samo čez noč.

Ponedeljek, 28. 7.

Proti JZ, kjer so menda peščene plaže. V Saplunari, razen jaht, ki so zasidrane stran od obale, skoraj ni  turistov. Velika zapuščena peščena plaža, ki je žal umazana.. Z Nino na potapljanje in lov za školjkami, Miro pa s kolesom na raziskovanje vasice. Na drugi strani zaliva odkrije čudovito "gostišče"- vila Mirosa(soba 13E na osebo, z zajtrkom in večerjo 23E). Za večerjo dobimo pašto za predjed in ribe iz žara, ki jih pripralja gospodar na odprtem roštilju. Zraven dobimo Maraštino- belo vino iz Peljašca.Nasploh prijazni gostitelji, dobra postrežba, mirno okolje. Plaža je oddaljena od ostišča~200m in je žal kamnita  betonska  z veliko ježki. Miro Mljet tudi prekolesari.Cesta gre gor in dol z 8 do 10% klanci- srednji del otoka je delno poraščen z  zelo strmo obalo.  Cesta je le skozi vasi ozka in slaba. Južni del otoka je praščen z borovci in listavci, na jugu nekaj peščenih, a zapuščenih in umazanih plaž. Severni del otoka zavzema nacionalni park, v njem sta dve slani jezeri, ta del je zelo poraščen, z veliko sence.

Torek, 29.7.

Pred zajtrkom jutranji tek do peščene plaže Blače- na plaži je ena lesena hiša, verjetno gostišče. Tudi ta plaža je umazana in zapuščena. Dan namenimo lenarjenju, plavanju... Miro in Nina sta plavala do bližnjega kamnitega otočka in nabirala školjke. Nina uživa v skakanju- bombice, medvedi, mačka, pes , potapljač in si kar sproti izmišlja imana skokov- vsak je drugačen. Naredimo turnir v babingtonu- kdo zgubi, se ve.  Ob večerji poskusimo črno vino- mali Plavac- 14°alkohola-juhuhu.

Sreda, 30. 7.

Po zajtrku spakiramo in se odpeljemo na S. Obiščemo nacionalni park Mljet- parkirnina za avte in vstopnina, ki zajema kombi prevoz do obale, vožnjo z ladjico do otoka. Kombi nas odpelje do Velikega jezera, ki je bilo včasih sladko, nato pa so skopali prekop do morje.Ladjica nas odpelje do otako sv. Marije, na katerem stoji istoimenska cerkev in frančeškinski samostan. Imeli smo srečo in sledili lokalnemu vodiču. Kopanje v Velikem jezeru, ki je 3° toplejše kot morje. Z ladjico še do malega mosta in nazaj  v pristanišče.V Polače na trajekt za polotok Peljašac. Po skoraj 2. urah vožnje prispemo v Trstenik, od tu z avtom do Orebiča in na trajekt za Korčulo.Ob 20. uri priplujemo v Dominče. Iščemo kamp. 2 km iz Korčule je poln mestni kamp, ki nam ni všeč in gremo naprej. Dobimo kamp v terasah, je pon, vendar ne nabit.

Četrtek, 31.7. 

Miro se odpravi na kolesarjenje. Iz Korčule proti Žrnovi- 6%klanec, po dobri, asfaltni cesti, ki se stalno rahlo vzpenja. Pred Pupnatom se cesta rahlo spusti, nato skozi vas in levo za Pupnatsko luko. 2 km ravnine nato 9% spust po zelo slabi cesti, ki se vije nad prepadi in pod visokimi stenami. poo 3 km spusta prispe do makadamskega odcepa za Luko. Lep zaliv s kamenčki in malo obiskovalci. Povratek po isti poti. V Žrnovem ogled Kočje- 10-15m visoke skale. Še do rta Ražnjič in nazaj v kamp. Ženski sva si poiskali samoten betonski pomolček in Nina spet izvaja skoke. Nudi mi tudi brezplačen tečaj potapljanja.

Petek, 1.8.

Na kopanje na rt Ražnjič- kamnit, gol rt z ostrim kamenjem.. Lovili smo ribe, pa ni nič prijelo, zato smo se na poti nazaj ustavili v Lombardi in kupili orade. Popoldne izlet do Vele Luke, ribiške vasice z ozkimi uličicami in zanimivim pristaniščem. Zvečer v kampu rahlo dežuje.

Sobota, 2.8.

Ob 11. smo na trajektu za Peljašac. Vreme je oblačno, zato se z Mirotom odločiva, da se povzpnemo na Sv. Ilijo, najvišji hrib na Peljašcu. Nina se seveda ne strinja, a jo preglasujeva. Do Sv. Ivana, nato še 3 km do oznake za pešpot. Cesta pelje še do vasi Gornja Nakovana. Steza se od začetka zgublja v zapuščeni in zaraščeni vasi in ji le težko sledimo. Za vasjo prečkamo ravnino, zrito od prašičev. Od tu naprej je dobro uhojena pot, ki dva krat seka makadamsko cesto. Nina vsake toliko joka, Miro zavije s steze za boljši posnetek in pade med ostre skale. Po hrbtu in roki je ves podrgnjen. Po uri hoje prispemo do lesene koče. Tu je kot v pravljici, lesene mize, klopi za oddih pod ogromno črniko ob robu gozda. Nikjer nikogar. Pol ure od tu prispemo po gozdu do stare Avstro-ogrske kamnite koče, pod katero se pasejo krave. Nina je ta del označila kot najlepši del pohoda. Še zadnjih 20 minut po pusti pokrajini in že smo na vrhu. Čudovit pogled na vse strani, morje, otoki...Uživamo, sledi hiter spust do avta, ker nam je zmanjkalo pijače. Ob 17 smo pri avtu. V Viganju speremo pot in se shladimo v morju. Rahlo piha, veliko je srfarjev. Zvečer si obgledamo Mali Ston in Ston.To območje je znano po gojenju školjk, Moramo jih probat. Proti Drveniku.

Nedelja, 3.8.

Ob 7.40 v Drveniku čakamo v vrsti za trajekt za Hvar. Miro vmes lovi ribe, jaz pišem dnevnik, Nina bere. V Sučuraju se izkrcamo. Velik del J Hvara je požgan, to leto divja tukaj veliko požarov.  V vasi Bogomolje smo kupili lavando, oljčno olje in žajbelj, od tu smo se spustili do zaliva Bristova. Kopali smo se na zapuščeni, umazani  plaži z majhnimi kamenčki. Pred Jelso smo našli napol prazen kamp Holiday. Zgleda, da so ga ravnokar odprli, WC-ji so novi, dobimo lep plac ob strmi obali. Za mestom Jelsa divja požar, nenehno nas obletavajo majhni avioni, ki zajemajo vodo v morju. Zvečer se sprehodimo po majhnem, čistem mestecu.

Ponedeljek, 4.8.

Miro prekolesari Hvar. Rahel vzpon do Pitve, nato nekoliko strmejši do tunela. Skozi tunel je prepovedano kolesarjenje, a ne za Mirota.Spust do križišča za Zavalo. Mimo lepega zaliva uvala Zagon do Ivan Dolca. Nad vasjo Sveta Nedelja je možen ogled Špilje v steni. Spust do zaliva, polnega turistov.  V Sveti Nedelji je odcep- steza, ki se priključi glevni cesti pred tunelom. Pol jo prehodi, pol prekolesari. V zalivu Lučišče se vrže v morje, razen tega zaliva se dvigajo strmo nad obalo 50m stene. Iz zaliva sledi strm vzpon, nato pa nekaj lažjih vzponov in spustov do uvale Piščena. Steza se položi in pride v uvalo Dubovi. Peš v klanec do glavne ceste. Po kratkem vzponu spet skozi tunel in v dolino mimo trajektnega pristanišča Stari Grad. V hribih še vedno gori.Z Nino v mestu kupiva ribe in jih pripraviva za kosilo-večerjo. Vmes kopanje, potapljanje. Nino boli rana, na Mljetu se ji je naredil vodni mehurček, ki ji je zdaj počil in iz njega teče tekočina, v bljižini se ji dela še eden.

Torek, 5.8.

Nina takoj v morje, cel dan lenarimo, ribarimo ...Proti večeru se odpeljemo v mesto Hvar. Sprehodimo se po lepi, veliki rivi z veliko stojnicami, jadrnicami in jahtami, zasidranimi ob obali.. Povzpnemo se še do obzidja nad mestom.

Sreda, 6. 8.

V Sučuraj na trajekt za Drvenik na celini. V Makarski na trajekt za Brač. Čakamo od 13.30 do 16.30. Ta čas se sprehodimo po mestu. Zgražamo se nad mestnim kopališčem, saj je tako polno, da so ljudje kot sardine. Nekoliko iz središča najdemo skalno obalo, tu se kopamo. Končno na trajektu, kjer zmažemo pol ogromne lubenice.V Sumartinu se izkrcamo in odpeljemo proti Bolu, na znamenito plažo Zlatni rat. Večeri se in z nje se valijo nepregledne množice. Takoj nam ni všeč, pač ne uživamo cel dan na soncu in v gužvi. Vseeno se parkrat vržemo v morje, občudujemo srfarje na valovih in čudovit zlat pesek. Zveče preiščemo vse kampe, vse je zasedeno. Ni nam žal, ko se odpravimo v Supetar, kjer dobimo fajn plac.

Četrtek, 7.8.

Miro prekolesari Brač. Začetek proti Postri, ob poti do zaliva Splitska so borovi gozdički in se je možno kopati. Takoj za zalivom zavije v 3 km klanec proti Škripu , zanimivi vasici z muzejem, staro cerkvico s pokopališčem in razgledno točko. Nadaljuje za Nerežišče- 10% klanec, nato spust , povratek do Ložišča in proti Sutivanu. Spust še do Supetarja in v kamp. Z Nino kopanje, potapljenje- zastonj tečaj, kuhanje in lenarjenje. Zvečer v mesto, kjer je fešta. Zavijemo še v lekarno in izvemo, da Ninine ranice niso tako nedolžne. Kupimo antibiotično mazilo, najhuje pa je, da nekaj dni ne bo smela v morje.

Petek, 8.8.

Zjurtaj smo že na trajektu. V Splitu se sprehodimo po mestu, ogledamo si znamenitosti, po internetu pošljemo Mihcu pozdrave in sliko. V Trogirju si ogledamo star del mesta, tako kot v Splitu je tudi tu gužva. Ob 15. smo pri slapovih Krke. Krka je najznamenitejša reka hrvaškega krasa, ki je na poti do morja ustvarila številna jezera, slapove in brzice. Njprej smo se sprehodili po  stezicah in lesenih mostičkih ob slapovih  Skradinski buki (46 m). Na koncu je lesen most, pod katerim je jezerce, v njem smo se kopali.  Ko smo bili na poti proti Roškim slapom (42 m), smo  z razgledne točke videli otoček Visovac, kjer stoji frančiškanski samostan. Nazadnje si  ogledamo še Roški slap in kaskade, obnovljen star mlin, sistem kanalov za vodo za mlin, sobo za tkanje ter informacijski video o vseh zanimivostih. Prespali smo v bližnjem kampu Skradin.

Sobota, 9.8.

Za Pakoštane, ogled Vranskega jezera, nato v Zadru na trajekt za Dugi otok. kopanje v Božavi, nato proti Velemu Ratu. Na vsem otoku ni niti enega kampa, zato smo se odločili, da praspimo na plaži. Od svetilnika naprej je lep zaliv s kamenčki, a kaj, ko so v bližini zasidrane jahte in je vse zasmeteno. Na obali smo se kopali, skuhali večerjo in takoj dobili gosta- veliko podgano. S spanjem na plaži tako ni bilo nič, postavili smo šotor.

Nedelja, 10.8.

Odhod v uvalo Pantera, spet je zaliv poln jaht in temu primerno zasvinjan. Ker pa smo bili tu sami, smo se vseeno kopali in nabirali školjke na mivkastem dnu. Popoldne proti Saliju, kjer pa nismo dobili čolna za Kornate. Komaj smo dobili sobico za pespati.

Ponedeljek, 11.8

Zjutraj v Sali, kjer smo dobili ladjico za ogled Kornatov. Okoli rta smo zapluli pod previsne stene nasproti slanega jezera, mimo manjših otokov do otaoka Kornat, kjer smo na Suhem rtu dobili kosilo- tuno, zelje in vino. Plovbo smo nadaljevali do otoka Mana in med manjšimi otočki do Levranka. Večkrat smo se ustavili, z ladjice skakali v morje in se kopali. Na Lavrenku smo se zasidrali in šli peš v zaliv Lojena na kopanje.

Torek, 12.8.

Miro s kolesom do narodnega parka Telaščica.Rahel klanec iz Zaglava do glavnega križišča in nato spust do odcepa za park. Spust k morju i kolesarjenje mimo dveh zalivov do konca asfalta. Rahel spust po zelo slabi stezi do zaliva. Kombinirana vožnja s hojo do restavracije. Od zaliva do Slanega jezera je betonska pot ~200m. Hoja ob jezeru do previsnih sten, nato do morja, ki je le 30m od jezera. z jezerom je povezano s podzemnim kanalom. Povratek po isti poti, pri bungalovih na odcep k previsnim stenam. Z Nino sva ta čas spakirali, se z avtom odpeljali do morja in se kopali. Ob 10 smo se peljali v Brbin na trajekt. Ogledamo si še Zadar, nato preko mejnega prehoda Jelšane domov.

Prevozili smo 2220km.