Vzhodna obala Italije in Zakintos, 21.9.-14.10.2023 

 21.9. 2023, četrtek

V potovalnem načrtu, ki ga je, kot vedno, sestavil Miro, je potovanje po vzhodni obali Italije do Brindisija, trajekt čez Jadran v Grčijo in kopanje na plažah Zakintosa.

Po začetnih 280km avtoceste se ustaviva v Boloniji. Blizu železniške postaje končno dobiva prosto plačljivo parkirno mesto. Skozi park  Della Montagnola se sprehodiva do trga IIX avgusta in do odprtega dela kanala Moline, katerega tok je večiji del skrit med hišami. Bolonjske arkade (znane tudi kot portiki) so značilnost mesta, najlepše poslikane so na Piaza Cavour. Ogledava si mestno jedro s trgom Maggiore, ki je obdan z renesamčnimi stavbami. Ob južni strani obiščeva eno od velikih zgodovinskih znamenitosti Bologne, baziliko San Petronio. Marmornato pročelje cerkve iz 17. stoletja je od sredine navzgor vidno napol dokončano . Njegovo  notranjost sestavljajo barvite in poslikane stene z visokimi stropi in vitraži. Več ladij je podprtih z velikimi stebri. V marmornatih tleh je vrisan  Cassinijev 67 metrov dolg poldnevnik. Poleg je Archiginnasio z osrednjo knjižnico Salaborsa in izkopaninami stare bazilike. Greva do Neptunovega vodnjaka iz 16 st., stolpa Asinelli in Garisenda. V palači Acursio si ogledava nekaj soban. Po treh urah hoje po mestu se končno odpeljeva v 120 km oddaljen San Marino. Parkirava pod postajo žičnice, kjer je veliko brezplačno parkirišče za kamperje v terasah. Peš se povzpneva po strmi pešpoti in vstopiva skozi vrata Della Rupe. Kamniti zidovi iz srednjega veka ograjujejo endel mesta,  drugi del mesta varujejo prepadne stene, nad katerimi se pno vrhovi Titana. Povzpneva se na vrhove gore , kjer  stojijo trdnjave Guaita, Cesta in Montale, ki jih povezuje pešpot. Po kamnitih ulicah se spustiva do gostilne na kozarček rujnega.        329km

22.9.2023, petek

Peljeva se čez hribčke v Urbino, rojstni kraj slikarja Rafaela. Parkirava pod mestom na brezplačnem parkirišču. Celoten star del mesta je zgrajen iz opeke, tudi tlaki. Na glevnem trgu si ogledava katedralo z bogato okrašeno notranjostjo. Glavna zanimivost v Urbinu je Palazzo Ducale, v kateri je narodna galerija z eno najpomembnejših zbirk renesančnih slik na svetu (vstopnina 11€ na osebo). Mimo trga republike s cerkvijo in vodnjakom na sredini se spustiva nazaj do avta. Zapeljeva do morja, kjer si ogledava tri manjša mesteca, Pesaro, Fano in Senigallio. Pesaro je rojstno mesto skladatelja Rosinija. Greva mimo teatra, ki je dobil ime po skladatelju. Po pešulici do Piazza del Popolo, Piazza Ducale, mimo rojstne hiše skladatelja do katedrale in do trdnjave Rocca Constanta. V Fano si ogledava mesto v utrdbi. Vstopiva skozi Porta Maggiore. Mimo katedrale greva do palače Malatestiano, v kateri je mestni muzej in do trga , kjer posediva ob vodnjaku sreče. V Senigallii parkirava pri avtobusni postaji in se sprehodiva do gradu Rocca Rovenesca.  Grad iz leta1492 ima kvadratni tloris s štirimi velikimi okroglimi stolpi. Sprehodiva se do trga - piazza Roma s palačo Comunale , čez reko do porta Labertina in nazaj v star del mesta do cerkve Imacolata. Zapeljeva se še 10 km južneje do plaže s kamenčki, kjer prenočiva.                 139Km

23.9. 2023, sobota

Voziva na polotok Conero z istoimenskim narodnim parkom. Visoko na cesti občudujeva poglede na klife in ozek pas plaž pod njimi. Na nekaterih postajališčih so speljane strme potke do plaž.  Spustiva se do konca polotoka do velikega plačljivega parkirišča. Po urejenih pešpoteh se sprehodiva mimo jezera Grande do obale do utrdbe Napoleonika in ob obali do plaže Bonetti. Tu se prvič kopava v še vedno toplem morju. Sprehodiva se okoli jezera Prodondo in do cerkvice St. Maria di Portonuovo. Nadaljujeva v gričevnato pokrajino Abruzzo, na vsakem hribčku je na vrhu opečnato rumena vasica s katedralo. Na pogled so vse enake. Nasledni postanek imava v kraju Loreto, znanem po baziliki , v katero so prepeljali sveto hišo iz Nazareta, kjer naj bi se rodila in živela Devica Marijain prejela oznanilo o čudežnem rojstvu Jezusa.  Ogled je brezplačen. Na trgu s fontano Maggiore spijeva kapučin in se sprehodiva do parka z lepimi pogledi na katedralo in proti morju. Mesto je obdano z obzidjem, zgrajenim že v 14. stoletju kot obramba, zlasti pred turškimi vpadi na Jadranu. Sprehodiva se še do spodnjega trga in po stopnicah do okroglega stolpa Torione rotondo. Obiščeva še eno mestece na hribčku, Atrij. Piazzo Duomo zapira na eni strani teatro Comunale, na drugi bazilika. Po ulici Elia Adriano do cerkve Chiezza di San Francesko in Palače Ducale. Ogledava si še  eno mestece na hribu, Chieti. Parkirava pod starim delom mesta na plačljivem parkirišču. Peš se povzpneva do trga San Giustino  z ogromno katedralo in palačami. Po Corso Maruccino s palačami, cerkvami, arkadnimi hodniki, starimi hišami se sprehodiva do parka Comunale. Večeri se, 2 km iz mesta je PZA, sicer bolj razpada, a za prenočit je ok.                                                                                                                     227Km

24.9.2023, nedelja

Po avtocesti do mesta Lanciano. Parkirava na večjem parkirišču v bližini starega dela mesta. Ogledava si katedralo, Tore campanario, cerkev Francesco Santuario, avditorij Diokleciano z obokanimi prostori. Sprehodiva se  mimo neštetih palač po ulici Via del Frontani do gotske cerkve  Santa Maria Maggiore iz leta 1227. Po obmorski cesti, imenovani Adriatica se peljeva proti Vasto. Ob cesti so ogromni nasadi oljk in vinogradov. Parkirava sredi mesta, sprehodiva se po ulučicah, polnih starih zgradb in cerkva na razgledišče Vasto Mare. Rosi dež.  Zapeljeva se južneje do mesta Termoli. Parkirava na velikem parkirišču v pristanišču. Glavna znamenitost mesta je obzidan del z gradom Svevo. Sprehodiva se po tlakovanih, ozkih uličicah. Pod obzidjem je dolga, peščena plaža. Zapeljeva se v pokrajino Apuljia na polotok Gargano. Po zelo slabi cesti se peljeva ob jezeru Lesina, iščeva, kje bi prenočila. Peljeva se nazaj in ob jezeru Verano do plaže Capoiale. Malo naprej je kamp, midva prenočiva ob ozki cestici tik nad dolgo, peščeno plažo.  Ponoči močno piha.                                              

255Km

25.9.2023, ponedeljek

Po jutranjem sprehodu po plaži se zapeljeva v eno od neštetih tako imenovanih belih mest. Peschici leži na kraškem bregu, obrnjenem proti morju. Parkirava na enosmerni ulici, ki se vije v mesto. Ozke, strme, s kamni tlakovane uličice so polne restavracij. Pod mestecem je dolga peščena plaža.  Zapeljeva se v Vieste. Parkirava ob obali in se najprej sprehodiva do apnenčaste skale na peščeni plaži. Obhodiva 25m visok monolit, ker naj bi to prinašalo srečo) Obiščeva srednjeveško središče,  ki stoji na skalnatem podestu nad morjem. Znotraj  mestnega obzidja je labirint uličic s palačami, gradom Svevo, cerkvami in hišami, vse pobarvano v belo. Peljeva se ob obali. Parkirava ob cesti in po kratki pešpoti prideva na razgledišče nad morjem, kjer se vidi kamniti lok, arko di San Felice. Postanek narediva še pri stolpu San Felice, spodmolih in jamah v belih apnenčastih klifih. Nad Baja delle Zagare poslikava skale v morju. Po ozki cesti se peljeva do plaže, a je dostop do nje zaprt z rampo, tako, da le obrneva in malo naprej ob glavni cesti nad Baja di Mattinattela narediva postanek za kosilo. Od tu zapeljeva po ovinkasti cesti v najvišje ležečo vas v italijanskem ostrogu, Monte Sant Angelo. Parkirava na velikem parkirišču in za uro parkiranja plačava 10€ (parkirnino lahko plačaš le za cel dan). Greva mimo gradu Svevo in do  bazilike. Sestavljata ga dva nivoja. Pri vhodu je romanski portal in zvonik.  Spustiva se po stopnišču  vklesanem v skalo  in v jami je svetišče nadangela Mihaela, kjer naj bi se svetnik prikazoval. Ravnokar poteka maša v češkem jeziku. Sprehodiva se še po srednjeveški četrti okrožja Junno z zelo ozkimi uličicami in belimi vrstnimi hišami s poševnimi strehami. Vas naj bi najbolje ohranila tipično kulturo Gargana. Vrneva se na obmorsko cesto za Castel del Monte. Ob cesti je vedno več smeti, še posebej na postajališčih. Sem in tja vidiva tudi ženske, ki ponujajo svoje storitve ob cesti. Pred gradom Castel del Monte je veliko plačljivo (10€) travnato parkirišče , kjer bova prenočila Peš še do osmerokotnega gradu s stolpom na vsakem vogalu. Služil naj bi kot lovski dvorec.                                                                                                          208Km

26.9., torek

Zgodaj sva na poti v Matero, nekdaj sramoto Italije, saj so ljudje še donedavnega skupaj z živino živeli v jamah, izkopanih v klifno pobočje. Mesto ima  več kot 150 cerkvami in jamskimi bivališči, ki so danes preurejena v luksuzne butične hotele, muzeje in umetniške ateljeje.  Danes so votline pod UNESCO-vo zaščito. Grad Tramontano iz 16. stoletja je zaprt. Na piazza Vittorio Veneto je  največja vodna cisterna Palombaro Lungo – vstopnina 3€in zgodovinska stavba Palazzo dell' Annunziata. Prideva do razgledišča nad katedralo in sotesko. Na piazzi San Giovani si ogledava nekdanje bivališče, preurejeno v muzej. Obkroživa star del mesta, se spustiva in na drug hrib, kjer je najstarejši del mesta s katedralo. Greva po ulici s pogledi na kanjon reke Gravina. Dol vodi potka in mostiček čez rečico. Nekaj pohodnikov se vzpenja na razgledišče Murgia Timone. Povzpneva se do podzemne cerkve  Santa Maria de Idris iz 14. stoletja z nekaj ohranjenimi freskami v notranjosti. Zapeljeva se v Alberobello, mestece z značilnimi okroglimi hiškami, imenovanimi  trulli. V srednjem veku naj bi se revni tlačani izogibali plačilu davkov na nepremičnino tako, da so postavili iz ploščatega kamna  brez malte majhne hiške z okroglo zašiljeno streho.  Z odstranitvijo enega samega kamna so hišo takoj lahko podrli. Najprej so  gradili zavetrja pred soncem in vetrovi za živino, sčasoma so začeli v hiškah živeti tudi sami. Parkirava na plačljivem parkirišču (20€ z elektriko). Sprehodiva se po uličicah, na glavni ulici Indipendenca so stojnice.                                           160Km

27.9.2023, sreda

Po jutranjem sprehodu po mestecu se odpeljeva na ogled jame Casteliana Grotta. Parkirava pri nakupovalnem centru in pešačiva 800m do vhoda. Pred jamo je gužva, nakup vstopnic gre zelo počasi. Z ogledi zamujamo 30 minut. Strpajo nas v tri skupine po 60 ljudi. Cena je 18€ na osebo. Izbrala sva daljši, 3km dolg ogled do Bele jame. Jama je zanimiva, še posebej zadnja dvorana z bleščeče belimi kapniki. Naslednji ogled imava v Polignano a Mare. Parkirava na koncu mesta na makadamskem parkirišču ob morju. Sprehodiva se ob obali in čez most, od koder je pogled na znano plažo Lama Monachile. Takoj za mostom se ustaviva na kafe speciale, značilno za to mesto. Skozi mestna vrata Porta Vecchia v star del mesta na piazza Vitorio in po pobeljenih učicah do panoramskih teras s pogledom na Jadransko morje. Ta dan obiščeva še eno belo mesto, Ostumi. Vstopiva skozi porta Nuova, sprehodiva se po s kamni tlakovanimi ulicami, polnimi cerkva. V mestnem muzeju imajo menda najstarejše okostje ženske. Na vrhu je katedrala z zanimivim stropom, več stranskimi kapelami in največjo rozeto v Evropi. Poslikava Arko Scoppo. Zapeljeva se do obmorskega kraja Spaggia, kjer parkirava nad morjem.             110Km

28.9.2023, četrtek

Sprehodiva se po mestecu, vse je zapuščeno, kjer je plaža mivkasta, je veliko trave. Miro gre teč ob plaži. Pravi, da ni bližjega prostora za kampiranje ob morju. Dan za počitek, uživava na soncu, bereva, lenariva...

29.9.2023, petek

Ta dan imava rezerviran trajekt iz Brindisija v Igumenico v Grčiji. Karte sva kupila že prej preko spleta na Grimaldi Lines (200€). Parkirava na velikem brezplačnem parkirišču pri obzidju. Poseben prostor za kamperje nudi vodo in izpust vode. Ogledava si mestece Brindisi. Skozi Porta Lecce se sprehodiva po tlakovanih ulicah do plazza Carioli z vodnjakom in sidrom. Na Via Bastioni do gradu Svevo. Gradu se ne da ogledati, ker je v njem vojska. Ob morju do cerkve Sao Paolo Emerita, v kateri si ogledava muzej. Do piazze Duomo s katedralo. Ogledava si steber, ki označuje konec Via Appia, ceste, ki je v rimskih časih povezovala Brindisi z Rimom. V palači Granafeli Nervegna si ogledava še drug steber, ki se je v stoletjih podrl. Ogledava si še cerkev St. Lucija s freskami. Ob 13h imava trajekt. Vozimo 9 ur. Iz Igumenice peljeva 10km proti jugu, zavijeva nekaj metrov po makadamski cesti na parkirišče nad plažo Paralia Gata, tik pred kampom Kalami .        44Km

30.9. 2023, sobota

Po stopničkah se spustiva do plaže z belimi kamenčki. Kopava se v čistem, toplem morju. Peljeva se naprej mimo otoka Lefkas skozi plačljiv tunelom pod morjem (3€). Ob morju se peljeva do Patre. Peljeva se čez nov most z zasoljeno ceno (21€). Ob zahodni obali Peloponezu se peljeva do Kyllini. Sprehodiva se po promenadi, popijeva pivo in dočakava trajekt za Zakintos. Po uri in pol vožnje prispemo na otok. Peljeva se proti severu doXigia plaže. Zapeljeva nekaj 100m naprej in se spustiva z glavne ceste po makadamu na plato nad morjem. Potka pelje do morja. Smrdi po žveplu. Bereva, da so pri plaži Xigia žvepleni izvirki. Kopava se v kristalno čistem morju. Počakava še sončni zahod in žarečo, rdečo luno.                      

349Km

1., 2.10. 2023, nedelja-ponedeljek

Ostaneva še dva dni na plaži, se kopava, bereva, zvečer se sprehodiva do peščenega zaliva plaže Xigia.

3.10.2023, torek

Peljeva na sever mimo plaž Makris Gialos,  Agriosiki... Na vseh so ležalniki. V pristaniškem mestecu Agios Nikolaos se pozanimava za vožnjo z ladjico do Blue cave in plaže Shipwreck. Piha, zato ladjice ta dan vozijo samo mimo modre jame in ne zapeljejo vanjo. V restavraciji na koncu glavne ulice prodajajo ribe, kupiva orade. Peljeva se do Kap Skinari, najsevernejšo točko otoka. Tu sta dva mlina na veter, preurejena v prenočišče. Po številnih strmih stopnicah se spustiva do morja, nato spet gor in po stezi do roba klifov. Nazaj mimo svetilnika in do vstopa, kjer vozijo ladjice do Modre jame, a tudi od tu peljejo le mimo, ker piha. Peljeva se proti plaži Shipwreck. Na poti se ustaviva v oljarni, poskusiva med in olje. Povedo nama, da na otoku berejo oljke od novembra do marca. V tradicionalni vasi Volimes poslikava cerkev Temple of St Spirydon, sperhodiva se po ulicah s kamnitimi hišami. Zapeljeva se nad plažo. Ozka cesta je zaparkirana z avtomobili. Mnogo ljudi se sprehaja po urejeno pešpoti visoko nad Nevagio plažo (Shipwreck), ki je zaslovela tudi zaradi nasedle ladje iz leta 1980. Ladja naj bi tihotapila cigarete in alkohol in je nasedla zaradi slabega vremena. Do plaže je dostop le z morja, a je letos zaprt zaradi krušenja klifov. Z vrha klifov je veliko razgledišč, od koder se odpira razgled na morje in peščen polmesec z ostanki ladje. Zapeljeva proti glavni cesti. Na poti si ogledava samostan Agios Georgios Krimnon in nato do plaže Porto Vromi . Zadnji del je cesta speljana nad klifi in se strmo spusti v zaliv. Majhen zaliv s kamenčki naju zmami v vodo. Veliko je ponudnikov vožnje s čolnom. Odločiva se za dvourno vožnjo z ogledom nekaj jam, plaž in kopanjem. Peljemo se pod visokimi, belimi klifi. Kopamo se na popolnoma beli plaži, nato v jami, iz čolna si ogledamo Shipwreck plažo in nekaj jam, ki so jih izdolbli valovi v visoke klife. Parkirava na parkirišču s pogledom na plažo, se kopava, spečeva ribe in ostaneva čez noč v zalivu sama.                                                 36Km

4.10. 2023, sreda

Jutranje kopanje v zalivu in že sva na poti proti jugu. Kopava se na plaži porto Limnionas. Začnejo prihajati turisti, odpraviva se naprej do plaže Porto Roxa. Tudi tu naju pričaka ozek zaliv s kristalnim morjem. Naslednji postanek je na rtu Keri. Parkirava na velikem, makadamskem parkirišču in se sprehodiva po široki poti do razgledišča na robu klifa. Spodaj se iz morja dvigata dva visoka osamelca, dve beli skali. Okoli pljujejo ladje in čolni s turisti. Nadaljujeva do plaže Keri. Parkirava na velikem travnatem parkirišču tik ob plaži. Dolga plaža s kamnečki je še vedno polna senčnikov in ležalnikov.                                  61Km

5.10.2023, četrtek

Malo pretiravajo s cenami. Za dva kapučina plačava 8 €.  Po jutranjem kopanju peljeva po V obali otoka proti severu do Agios Sostis. Najbolj znan je po otočku Cameo, ki je povezan s celino z dolgim lesenim mostičkom. Otok je nastal kot posledica potresa, ko se je del kopnega zrušil v morje. Ime je dobil po cerkvici iz 16 stoletja. Peljeva se do znamenite, 6km dolge peščene plaže Laganas. Parkirava ob kolesarski stezi ob cesti in prideva peš skozi evkaliptusov gozdiček in čez sipinice na plažo. Označena so zavarovana območja, kjer so želve izlegle jajca. Kopava se, prehodiva plažo, nato do Argassi, turističnega mesta z najgršo plažo na otoku. Veliko je trave in morje nima lepe barve. Ogledava si beneški most Argassi iz začetka 19. stoletja. Peljeva se do Gerakas plaže. Parkirava na velikem parkirišču. Do plaže vodijo lesene stopnice. Dolga peščena plaža se na eni strani konča z majhnim rtom, ki je zgrajen v celoti iz gline, ki so ga uporabljali za glineno terapijo. Zdaj je ta del zaprt. Na drugi strani so v klifu beli stebriči, posledica erozije. Na plaži so številna gnezda želvjih jajc, zaščitena s trakovi. Plaža je od sončnega zahoda pa do vzhoda zaprta.                                                                                                                                                   30Km

6.10.2023, petek

Nasproti parkirišča je trgovina, bar, restavracija in je želvje zavetišče. Trenutno nimajo nobene želve Karetta. Dan preživiva med plažo in vanom. Bereva, se kopava, sprehajava.

7.10.2023, sobota

Jutranje kopanje. Imava srečo, ko prostovoljci izkopavajo stara gnezda, najdejo želvico, ki se ni uspela izkopati iz peska. Izkopljejo jo in jo pustijo, da se sama prebije do morja. Čudovit prizor. Plaža se počasi polni. Po dveh dneh lenarjenja je čas, da odrineva v 18 km oddaljeno glavno mesto otoka, Zakintos. Kupiva karte za trajekt do Kyllini (97€ za van in 2 osebi). Na glavnem trgu si ogledava pravoslavno cerkev AgiosGionisis, ki je vsekakor vredna ogleda. Sprehodiva se ob morju do mestne plaže in po uličicah nazaj. Iščeva stezico do gradiča in cerkvijo nad mestom. Je ne najdeva, oz. je ena zaprta z ograjo. Ob kalamarih in pivu dočakava trajekt ob 18:30h. Takoj ob izhodi iz pristanišča je parkirišče ob peščeni plaži. Prenočiva.      20 km

8.10.2023, nedelja

Danes je dan za vožnjo. Tokrat ne greva v Patri  čez most, ampak s trajektom, ki je pol cenejši.  Za Ioanino se ustaviva na kosilu in nadaljujeva do Albanske meje. Na grški strani čakava pol ure, nato gre hitro. Ustaviva se na razgledišču pri vasi Tepelene. Spodaj se odpira prodnata, široka struga. Voziva mimo Girokastra, Fiera do Drača. Imava nekaj sreče, saj kar na slepo zavijeva z avtoceste in po ulici prideva prav do parkirišča ob morju. Ob ulici so plačljiva parkirišča. Odločiva se, da tokrat plačava (15€). Parkirišče ob restavraciji nudi toalete, zelo umazano, tuš zamašen. Zvečer se sprehodiva ob peščeni obali s številnimi hoteli in restavracijami. V tem času je vse zaprto.                                                                             640Km

9.10.2023, ponedeljek

Voziva proti Skadru. Ker nimava omrežja, dva krat zgrešiva pot. Pri Tirani se promet zelo zgosti. Končno sva na odcepu v Lezhe za najin naslednji postanek, plažo Rana e Hedhun. V turističnem mestecu Sheugjiu nakupiva ribe in hrano. Po na novo urejenem obvozu prideva na cestico do plaže. Parkirava na »najini«    parceli pod borovci. Bar je zaprt, nekaj kopalcev je iz bližnjega hotela, večina dolge plaže pa je prazne. Splezava na visoko sipino, od koder je pogled na celo plažo.   Morje je  toplo.                                98Km

10.10.2023, torek

Pozno dopoldne spakirava in se peljeva za Skadar. Skozi mesto je prometni kaos. Imava srečo in najdeva parkirišče. Na peš ulico na kafe in po informacije, kakšna je cesta za dolino Teth. Izveva, da je zgrajena nova cesta. Peljeva proti meji za Črno Goro, Hati e Hiti. Kmalu sva na odcepu za Teth. Ozka cesta najprej pelje po dolini, nato se začne strmo in vijugasto vzpenjati na prelaz, visok približno 1600m. Odpirajo se pogledi na okoliške vrhove. Ustavljava se in slikava. Srečevanje z nasproti vozečimi vozili je kar stresno, saj se lahko pelješ en mimo drugega le na posebej razširjenih delih. S prelaza se cesta strmo, serpentinasto spusti v dolino sredi dvatisočakov gorovja Prokletje. Parkirava ob info centru. Tu bova tudi prenočila. Izbereva pohod do slapu Grunas. Najprej naju široka pešpot pelje ob rečici, nato se strmo povzpneva pod slap, kjer sva po 45minutah hoje. Sprehodiva se še proti prelazu Peja.     128Km

11.10.2023, sreda

Zgodaj zjutraj se odpraviva po edini cesti, ki vodi iz doline. Sončni žarki osvetljujejo skalne vrhove, pogledi so pravljični. Po 57km vožnje sva spet na glavni cesti. Kmalu sva v Črni Gori. Na meji ni gužve. Pred Podgorico peljeva po obvoznici, nato se zgosti promet skozi mesto. Do Nikšiča peljeva po dvopasovnici. Sva na znani cesti. Pogledujeva proti samostanu Ostrog, gorovju Durmitor. Skozi številne skalne tunele voziva ob kanjonu in umetnem jezeru reke Pive. Črnogorsko-bosansko mejo Ščepan Polje hitro prečkava. Peljeva čez isti, razpadajoč, lesen most čez reko Taro. Cesta je še vedno polna lukenj, jo pa širijo in bo v prihodnosti nova. 10km pred Fočo že peljeva po novem , širokem asfaltu. V Foči se ustaviva, kot vedno, na bencinski in na čevape . Cesta naju pelje ob kanjonu Bistrice,  mimo Sarajeva in na avtocesti za Zenico zavijeva za izhod Visoko. Ogledala si bova »bosanske piramide«. Sprehodiva se skozi mesto in v klanec k piramidi sonca. Tu naj bi našli najtrdnejši beton na svetu??? Lesene stopničke peljejo po piramidi -hribu Visočica, do betonskih plošč, ki naj bi jih izkopali pri vhodu in predorih pod piramido. Ko sva vprašala za predore, so nam odgovorili, da so zaprti, ker jih še izkopavajo. Dobrodošlo je bilo razgibavanje nog po dolgi vožnji. Po stari cesti se peljeva za Kakanj in zavijeva za Kraljevo Sutjesko, 8km iz glavne ceste. Samostan je zaprt, ob klopcah se zbira mladina. Policist nama predlaga parkiranje pri krajevnem domu. Sprehodiva se po vasici, srečava domačinko, ki nama prijazno razkaže vas. Vas je bila v srednjem veku prestolnica bosanske države, ker je težko verjeti. Nekdaj bosanski dvor je danes frančeškinski samostan. Sredi vasi je bosanska hiša z originalno arhitekturo iz 18 stoletja. Pred leti je bila obnovljena, a na žalost spet propada in ni odprta za ogled. Sprehodimo se še mimo lesene mošeje iz 15 stoletja.                                                            389Km

12.10.2023, četrtek

Greva do samostana, a je zaprt. Piše, naj bi bil možen ogled knjižnice in muzeja le s predhodno najavo. Po poti nazaj naju ustavi policist. Sprešuje, če sva midva prespala pred domom. Ga je včerajšnji policist opozoril na naju in sva imela nočno varovanje.  Danes je v načrtu ogled mesteca Travnik s številnimi otomanskimi stavbami. Parkirava na plačljivem parkirišču na začetku mesteca. Sprehodiva se do glavnega trga ob Plavih vodah. Pot do izvira je zaprta, zato se vrneva in obiščeva trdnjavo nad mestom. Spustiva se v mesto in se sprehodiva po ulicah z dvama stolpnima urana, rojstno hišo Ivana Andriča, številnimi džamijami in barvite Sulejmanove mošeje. Odkrijeva gostilno, v kateri pečejo burek izpod peke. Naročiva mesnega in špinačnega (11KM). Pri Plavih vodah spijeva še kafe iz džezvice in naloživa navodila za pot proti domu. Peljeva se mimo Jajca in takoj za mestom zavijeva za jezero. Pri taverni Slap so lepo speljani mostički pod slapovi, više se sprehodiva do zgornjega jezera v park Plivsko jezero. Tu prespiva.          146Km

13.10.2023

Spet sva na poti. Proti Drvarju in proti reki Uni v nacionalni park. Najprej za slapove Martin Brod, nato do narodnega parka Štrbački Buk (vstopnina 8KM). Leseni mostički in potke vodijo ob slapovih, vrednih ogleda. Peljeva v 50 km oddaljen Bihač. Parkirava v starem delu mesta na bregu reke Une. Na čaršiji spijeva neverjetno poceni kavo. Sprehodiva se ob ostankih srednjeveške mestne utrdbe in starem mestnem obzidju, kjer stoji kapitanova kula in stolpna ura, do mošeje Fethija. Čez mostiček greva v park na Gradski otok, nato pa proti domu. Prespiva ob nogometnem igrišču  pred Ogulinom.                                320Km

14.10.2023, sobota

Do Reke imava samo še 100 km. Parkirava na Trstenjaku na parkirišču za avtobuse. Na tržnici nabaviva ribe in školjke. Pozno popoldne sva po prevoženih 4000km doma.