Hrvaška - Gorski Kotar

Hrvaška - Gorski Kotar, Velebit, 31.8.- 9.9.2025

Nedelja, 31.8.: Gorski kotar

Dopoldne se peljeva proti Reki in naprej proti Zagrebu. Avtocesto zapustiva na izhodu št.6-Oštrovica za narodni park Risnjak. Parkirava malo za odcepom za Risnjak pri majhnem smirokazu za hrib Tuhobič. Okoli 3km hodiva po makadamski cesti, nato naju tabla usmeri strmo v hrib. Zaradi obilnih padavin prejšnjih dni je steza blatna in drseča. V tem delu drvarji sekajo. Čez pot je veliko vejevja in velikokrat morava iskati prehode. Po dobri uri strmega vzpona sva na travnatem vrhu Tuhobiča-1109mnv. Odpre se razgled na morje, otoke Cres, Krk, hrib Vojnik, NP Risnjak, Snežnik....Nazaj se prvi del spustiva po isti stezi, nato po blatni vlaki do makadamske ceste. Celotna pot je dolga 8km in naredi 350 vm vzpona. Popoldne se zapeljeva v Mrkopalje (od tu je Jakov Fak) in naprej do vasi Tuk Vojni. Planinski dom, v katerem sva nameravala pojesti kosilo, je zaprt. Peljeva se naprej, za vasjo je par asfaltiranih serpentin, nato slab makadam, zrit zaradi nedavnih padavin. Ustaviva se na Matič poljani, travnati planoti na nv1030m. Poslikava kamnite bloke, postavljene v spomin borcem iz 2. svetovne vojne, ki so med pohodom ponoči zmrznili na poljani. Na cesti je velika blatna luža, bojiva se čez, zato zapeljeva na vzporeden kolovoz - še slabši in ožji. Počasi in previdno peljeva čez vse luknje in se na srečo po približno 2km priključiva makadamski cesti. Parkirava na križišču za PD Jančarica in hodiva približno pol ure do planinske koče, je zaprta. Spustiva se v Vrbansko poljano, prečkava asfaltno cesto, še nekaj časa slediva makadamski cesti, nato naju markacije spet poženejo v strm breg. Končno sva na najvišjem vrhu Bjelolasice na JV delu Gorskega Kotarja. Z vrha Kule na nv 1534m se nama odprejo pogledi na okoliške gozdove in vrhove. Po prehojenih 10km in 700m vzpona na poti sva končno pri vanu. Zapeljeva se naprej do lovske koče Tučka plana. Parkirava ob cesti v blato in se komaj rešiva s kopanjem blata in nasuvanjem peska, ki ga strgava z druge strani asfaltne ceste, ki ga je le nekaj sto metrov pri koči. Ostala cesta je slab makadam. Tu prenočiva. 192Km

Ponedeljek, 1.9.:

Zbudiva se v hladno jutro, je le 9°C. Mimo pripeljejo gozdarji, ki mislijo, da sva se izgubila. Ker ravnokar obračava van. Prijazen gozdar govori slovensko. Pove, da je v Sloveniji

treniral biatlon. Ker misli, da Miro ni tabornik , se ponudi, da pred nama vozi do križišča za najin naslednji pohod. Voziva po še slabši, tokrat tudi od gozdarjenja zriti cesti do tako imenovanega 13.km. Parkiramo pri križišču z veliko tablo zemljevida z označenimi potmi za Samarske stene. Poslovimo se, midva začneva s hojo najprej po makadamski cesti, nato na stezico, ki vodi najprej na vrh Samarskih sten- nv1302m. Hoja postane napornejša. Iz gozda se dvigajo bele, apnenčaste erodirane stene. Ves čas se spuščava v globeli in dvigava na skalne vrhove, na katere je treba poplezati. Splezava na Stepenice, na Piramido, mimo Velikega kanjona greva po lažji poti, začne rahlo rositi. V prvotnem planu je Miro predvidel obhod celotnih Samarskih sten, a skrajšava hojo in se spustiva proti Ratkovi koči in nazaj do vana. Prehodila sva 5.5km in »preplezala« 360 vm. Peljeva se po še vedno slabem makadamu do glavne ceste tu zavijeva za Otočac. Ustaviva se na pivu v kraju Jezerane (veliko pivo je 2.2€), nato še na kosilu v Brinjah. Zapeljeva se v vas Švica in parkirava ob istoimenskem jezeru, kjer prespiva. 80Km

Torek, 2.9.:

Peljeva se v Otočac in parkirava ob parku v središču mesta. Pripraviva se na kolesarjenje do izvirov reke Gacke. Kolesariva proti Z čez kamniti most čez reko Gacko in ob kanalu. Nato voziva večinoma ob reki po ozkih asfaltnih, le malo makadamskih cestah, skoraj brez prometa. Prevoziva del Barkanove staze do Ladišičev. Od tam naprej po glavni cesti do konca vasi Ličko Lešče. Zavijeva levo skozi več vasi do prvega večjega izvira- Tonkovičevo vrilo. Poslikava in nadaljujeva do Majerovo Vrilo. Okolica je urejena, postavljeni so leseni mostički, stari, leseni mlini, žaga... Vračava se preko vasi Sinac , Čoviči in nazaj do vana, 40km, 200vm. Ravno vse pospraviva v van, ko se usuje dež. V mesto na kosilo, na »pilečo obaro«. Miro je imel v planu še veslanje po reki, ki je menda ena najlepših na hrvaškem. Zapeljeva se proti vasi Perušič do Kosinjskega mostu. Sedemdeset metrov dolg kamniti most čez reko Liko povezuje Gornji in Donji Kosinj. Bereva, da je bil grajen po vzoru starohrvaške mostogradnje z uporabo tehnike "kamnitega klinanja". Edinstven po odprtinah v lokih, ki imajo funkcijo razbremenitve bremena vodnih valov, ko udarijo v most, v vodi se zrcalijo kot pravilni krogi. Peljeva se nazaj in v Pečinski park Grabovača. Menda je se tu nahaja preko 40 špilj in jam. Ogledava si edino, ki je na voljo turistom, Samograd. Rezervacija vnaprej ni potrebna. Midva se priključiva zadnjem ogledu ob 16:30h. Vstopnina je 10€, ogled traja približno eno uro. Jama se nahaja v vrtači, dostop do nje pa poteka po betonskih stopnicah z ograjo, stopnice z ograjami so tudi v jami. Ogledamo si štiri velike dvorane. Tudi okolica jame je urejena, na voljo so otroška igrala, razgledni stolp, zeliščni vrt, označene pohodne poti. Prenočiva na parkirišču. 60Km

Sreda, 3.9.: Čez Velebit - Majstorska staza, reka Krupa

Ta dan se peljeva čez Velebit po Majstorski cesti, menda najlepši razgledni cesti na Hrvaškem. Cesto je ukazala zgraditi Marija Terezija, da je skrajšala pot iz Dunaja v Dalmacijo. V vasici Sv. Rok povprašava o stanju ceste. V gostilni pravijo, da je vredu. Steno krasi plakat iz filma Vinetu, ki so ga snemali tudi v teh krajih. Prvih 6km je asfaltna cesta, nato še 8km makadama do Sv. Alana, sedla na nv1045m. Prideva iz megle na prelaz, pred nama se bleščijo špice belih Tulovih gred. Do Tulovih gred je še 5km spusta po makadamu. Parkirava ob cesti in se po travnatem pobočju povzpneva pod nazobčane vrhove. Spustiva se v amfiteater med stenami, na drugi strani je lep pogled na morje. Nato med skale malo dol in gor do ogromnih balvanov. Zadnji del previdno preplezava in že sva na vrhu. Prehodiva 3.5km in 290vm v eni uri. Spustiva se proti Obrovcu, ob cesti na enem od ovinkov poslikava Modričevo rojstno hišo-ruševine. V vasi Zaton Obrovački pojeva okusen divjačinski golaž. Po ozki cestici se spustiva do parkirišča, pešpot naju cikcakasto pripelje v kanjon reke Krupe pri Kudinem mostu (vstopnina 3€ na osebo). Greva po desnem bregu ob toku navzgor. Ustavijo me klini in zajle, ki so postavljeni v skalo nad reko. Miro jih prepleza in gre do sotočja z reko Krnjezo. Nato spet do mosta, čez njega in s tokom do večjega, 5m visokega slapa. Nad slapom se kopava, nato nazaj do vana. Prehodiva 7km in 240vm. Zapeljeva se nazaj v Obrovac in parkirava ob reki Zrimaniji takoj za bencinsko črpalko. Ob reki spijeva pivo. Prespiva. 127Km

Četrtek, 4.9.: Pašman in Ugljan

Zapeljeva se v Biograd na moru. Parkirava nad mestom pod borovci pred pokopališčem. S kolesom se spustiva do trajekta. Ob 9h sva na trajektu za Pašman-Tkon ( 27€ povratna karta za dve osebi in dve kolesi). Kolesariva po kolesarski poti št 8. steza je speljana večinoma ob morju po SV strani otoka po stari, manj prometni cesti. Nekajkrat zavije na glavno. Večino je asfalt, malo je makadama. Po 20 km sva na mostu, ki povezuje Pašman z otokom Ugljan. Voziva se po glavni cesti gor in dol. Na polotoku južno od Kali se kopava. Peljeva se ob obalni cesti. Ko se konča, se strm makadam dviga brez konca. Končno sva spet na glavni cesti. Samo še ravnina in spust do Ugljana. Jaz nazaj, Miro se pelje do konca otoka. Vsak zase do Pašmana. Na kalamare, še kopanje in ob 6h sva na trajektu za kopno. Peljeva se proti severu in malo za Stari gradom se ustaviva v kampu Igor. Lastnik pravi, da je poln. Ma nama dobi prostor pod oljkami. (21€ na noč). Posediva pozno v noč ob kapljici rujnega in s pogledom na morje. 123Km

Petek, 5.9.:

Dan je namenjen počitku, branju, kopanju v toplem morju. Miro se zapelje 2km do vhoda v narodni park Paklenica po informacije.

Sobota, 6.9.: NP Paklenica

Ob 7h sva na vhodu v NP Paklenica (vstopnina 19€ za dve osebi in van -parkirišče). Zapeljeva se še 2km do parkirišča. Vrhovi hribov so v megli, a upava, da se bodo čez dan razkadili. V načrtu imava vzpon na Vaganski vrh, z nv1775m najvišji vrh Velebita. Uro in pol hodiva najprej mimo plezališč po lepi poti do planinske koče Paklenica. Za kočami se začne steza vedno bolj strmo vzpenjati skozi gozd. Piha burja. Na razcepu se odločiva za pot Lipe staze, saj ime obljublja lepo pot. Vsake toliko izgubiva markacije, parkrat zaideva in se vračava. Hodiva še uro in pol do strmega melišča, tu je pot vse prej, kot lepa. Dvigava se v meglo. Končno sva na grebenu, še pol ure hodiva v megli do travnatega vrha. Vračava se po drugi strani čez Bukove staze. Prvi del poti vodi čez travnike, prideva do majhnega jezerca, nato strmo navzdol skozi skalni lijak in parkrat plezava čez skalna pobočja strmo v dolino. Zadnji del poti proti planinski koči vodi skozi gozd. Pri planinski koči pojeva pasulj, ob pivu uživava ob muziki in gledava lokalni turnir v balinanju. Malo manjka, da naju Miro ne prijavi na turnir. Po 25km hoje, 2000vm in 7 urah hoje sva pri vanu. Zapeljeva se v Stari grad, se kopava v morju, greva na sladoled, nato se zapeljeva 4km proti severu in kampirava v kampu Stine (30€ na noč).

Nedelja, 7.9.:

Kamp je v terasah, ni najbolj urejen, a spodaj je zelo čisto morje. Parkrat se spustiva do obale in se kopava. Čas si vzameva za žar in si pripraviva okusno kosilo ob kozarčku terana. Okoli 18h se odpeljeva proti Karlobagu in spet v hrib za Baške Oštarije. Tu zavijeva na makadamsko cesto za vas Stupačinovo. Pri hiši zraven izvira Petrovac se zmeniva, da lahko parkirava in prespiva. Ko se noči, se povzpneva na bližnji hrib Badanj -nv 1164m. Med 19h in 21h je napovedan lunin mrk. Lune ni od nikoder, le nekaj zvezd žari nad nama. Naslednji dan izveva, da ga zaradi oblačnosti na tistem delu neba iz Hrvaške ni bilo videti. 78Km

Ponedeljek, 8.9.: Srednji Velebit

Čaka naju pohod po Dabarskih kukovih. Najprej se povzpneva skozi gozd in pod skalne balvane Kize, nv1274m. Spustiva se nazaj na Laginac in levo za Crni Dabar. Steza je slabo shojena, zgubiva oznake in prideva na makadamsko cesto. Spuščava se v dolino, ko se že hočeva obrniti, zagledava markacije, ki vodijo čez prelaz in do koče Dabar. Dvigneva se na Dabarsko koso, od koder so lepi razgledi na morje in otoke. Od tu se po delu Primožičeve poti vrneva do vana. Hoje 16km, 840vm. Zapeljeva se nazaj v Karlobag in proti Jablanac. Zavijeva na ozko cesto do parkirišča nad uvalo Zavratnica. Do razgledišča in nato po lepi, cikcakasti potki v mini fjord (vstopnina 5€ na osebo). Ob zalivu se sprehodiva do mesta Jablanac. Voda v zalivu je turkizna, čista. Vidi se eno potopljeno ladjo. Iz mesta se dvigneva proti planinski koči nazaj na cesto in čez Belveder se spustiva v zaliv in spet v hrib do vana. Parkirava nad mestom Jablanac, kjer prespiva. 54Km

Torek, 9.9.: Zahodni Vlebit

Zapeljeva se po ozki, gorski cesti do koče Alan na nv1350m. Mimo koče se priključiva na Primožičevo stezo, ki se zlagoma dviga skozi bukov gozd. Prideva do razcepa in se povzpneva na razgledni vrh Alančič- nv 1611m. Pogledi na morje in otoke na eni strani, na drugi na bukove gozdove in vrhove, ki se dvigajo iz njih. Vrneva se nazaj na Primožičevo stezo, začneva srečevati pohodnike iz smeri koče Zavišan. Izveva, da so pohodniki udeleženci organiziranega pohoda Trans Velebit, ki od koče do Starega grada prehodijo 100km v petih dneh. Hodiva čez travnato pobočje in spet zavijeva strmo na Seravski vrh -nv1661m. Spet se spustiva na stezo in skozi gozd. Zavijeva za planino Lubenovac. Spet greva iz steze in na Krajačev kuk- nv1659m s pogledi na koničaste skalne vrhove rožanskih in hajdučkih kukov. Prečiva gozdna pobočja, končno sva na makadamski cesti. Markacija naju usmeri na zaraščeno bližnjico s slabimi oznakami s podrtimi drevesi čez stezo. Spet prideva na makadam in še uro in pol hoje mimo planine Tudorevo in Mirovo do najvišje točke asfaltne ceste na nv1400m. Hoje 17km, 680 vm. Zapeljeva se v dolino, na srečo srečava samo en avto, srečevanje je zaradi ozke ceste kar stresno. Peljeva proti Reki. Se še zadnjič kopava, ustaviva na večerji in proti domu. 268Km

Skupno sva prevozila 982km.