Hrvaška Istra,slapovi 30.1-3.2.2025

Četrtek, 30.1.:

Preko Trsta se odpeljeva na mejni prehod Dragonja. Takoj za mejo zavijeva za vas Kaštel in nato za Marušiče. Parkirava ob cesti pred vasjo Kremenje. Iščeva stezo za slap Cingarella. Pot ni označena. Na makadamskem odcepu ceste prestopiva verigo, ki zapira pot in nadaljujeva do steze, ki se v strmini spremeni v blatno, spolzko stezico in se spustiva v kanjon nad slap na potoku Ardila, ki se nižje izliva v Dragonjo. Dan prej je bilo močno deževje, rečica ima velik pretok vode.  Globoko spodaj pod slapom Miro vidi visečo brv. Vrneva se na glavno cesto in se po njej sprehodiva proti Kaštelu. Pri parkirišču Salaš Budimir najdeva označeno pot za slap. Hodiva ob robu kanjona, dokler se  stezica ne dvigne do spodmolov pri slapu. Tam je jama. Miro se ob vrveh strmo spusti do tolmuna pod slapom in do brvi. S kombijem se zapeljeva do ponora Butori, ki je tik ob parkirišču. Celotno območje ponora je zagrajeno, na drugi strani so vratca in napis, samo na lastno odgovornost. Stezica ob ograji naju pripelje pod deset metrskega slapu, ki pada v tolmun. Na nasprotni strani udora potok izgine v podzemlje. Ob rečici nad slapom je zapuščen mlin. Peljeva se naprej do vasi Šterna. Pokrajina nama je znana, tu sva pred leti kolesarila. Parkirava ob vodnjaku pri cerkvi Sv. Mihaela. Po označeni asfaltni cesti greva kak kilometer do Piskov, Istrske puščave. Slikovito pokrajino iz hribčkov sestavljajo laporne sipine, kasneje jih vidiva po Istri še več. Menda je tu največ lapornih sipin, ki so  postavljene  skupaj na  večjem območju. Lapor, kasneje bereva, je  siva ali rumenkasta sedimentna kamnina, sestavljena iz kalcita in gline. Hodiva po grebenih, slikava, obhodiva sipine in se vrneva do vana. Zapeljeva se v Oprtaj. Parkirava za vasjo, peš greva do lože in skozi mestna vrata po tlakovanih ulicah. Vas sva že enkrat obiskala s kolesom, tokrat sva si hotela ogledati freske v dveh cerkvah, ki pa sta žal zaprti. Najin plan je bil večerno kopanje v Istrskih toplicah, v izviru zdravilne vode Sv. Štefana. Na internetu berem, da nekaj obnavljajo, zato nadaljujeva pot v Livade in do Novigrada. Parkirava ob plaži Kastanja , se sprehodiva do centra mesta, posediva ob pivu, malvaziji in kalamarih.                                                         148km

Petek, 31.1.:

Prespiva na brezplačnem parkirišču. Jutranja kava ob nakupovalnem centru Plodine. Najin prvi postanek je v vasi Kanfanar, ni nič posebnega, tudi kapučin v vasi ni nič bolj poceni kot pri morju. Nadaljujeva do Svetvincenat. Sprehodiva se do glavnega trga, obkroženega s kaštelom s stolpi in palačo, župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja, mestno ložo iz 18 st. ter renesančnimi hišami iz 16. st. V središču je mestni vodnjak iz klesanega kamna. Kaštel je zaprt, prav tako vse cerkve v vasi. Ogledati sva si nameravala tisto na pokopališču s freskami. Zapeljeva se v Vodnjan, peš greva do glavnega trga. Ta dan je najin glavni cilj pohod po polotoku Kremenjak. Parkirava pred vhodom, čeprav je do 2. maja vstop prost. Greva na pot dinozavrov, ob poti so velike skulpture. Hodiva ob zahodni obali po skalnatih ploščah in ob zalivih s kamenčki. Greva še naprej od zadnjega parkirišča do velike udorne luknje in klifov. Pomalicava in nazaj do utrdbe Kamenjak z informacijskimi tablami in razglediščem. Po vzhodni obali se vračava. Po dveh urah in pol  in 11 prehojenih kilometrih sva nazaj pri vanu. Prespiva v Barbarigi.                                        140km

Sobota, 1.2.:

Po jutranjem sprehodu ob morju se zapeljeva proti Pazinu. Ustaviva se v Žminju. Nekoč je mesto obkrožala trdnjava s štirimi okroglimi stolpi, danes stoji le en. Peljeva se mimo Pazina in se ustaviva na velikem parkirišču ob cesti. Po makadamski poti greva do slapu Zarečki krov. Čez dolg, polkrožen previs pada voda v velik tolmun s spodmolom. Peljeva se proti SV. Garmin naju usmeri po ozki, strmi cesti mimo Poldrugovca, Lovrečičev do Florečičev. Ob parkirišču se široka makadamska pot spusti do slapa Sopot. Pod starim, kamnitim mostom pada slap več kot 20 metrov globoko v tolmun pod njim. Spustiva se pod slap, poslikava in nazaj do vana. Peljeva se do slapu Benkovski. Pot ni označena, začne se pri skalni skulpturi ob cesti. Prideva nad slap, poslikava, kasneje berem, da je treba prečkati potok in nadaljevati po nasprotnem bregu do razgledišča. Peljeva se v Labin. Parkirava ob igrišču nad starim delom mesta. Na južni strani starega dela mesta se začne pohodna pot do Rabca. Pot izvirov, Santinara, pelje ob strugi, ki je prvi del suha, drugi del potok teče čez kaskade in slapove. Po uri hoje sva pri morju. Pomalicava in po 8.5km hoje sva spet v Labinu. Ogledava si star del mesta.                                                                                  102km

Nedelja, 2.2.: 

V barih se še vedno lahko kadi. Popijeva na hitro kapučin, kupiva sendviče in se odpeljeva proti Reki za Lovran in nato v hrib za Lovransko Drago. Parkirava pred vasjo in se podava po označeni pešpoti za Vojnik. Najprej se strmo cikcakasto vzpenjava skozi borov gozd. Hodiva ob kamnitih pregradah, pot se nekoliko položi, nato spet vzpne mimo kamnite hiše. Prečkava makadamsko cesto in prideva v bukov gozd. Spet nekoliko položnejša pot vodi skozi tri jase. Sledi najstrmejši del poti, na kateri drsi zaradi razmočenega listja. Prideva čez skalni greben-Vrata- na razrito, položno, gozdno vlako. Kmalu sva na Sedlu. Sledi še zadnji vzpon po travnatem pobočju do vrha. Po poti srečava veliko gorskih tekačev. Vrneva se po isti potiin po 12.kilometrih in štirih urah in pol hoje sva spet na izhodišču. Iz vasi vodi kilometer in pol dolga pešpot  do  slapu Šetnica, odločiva se, da si ga ogledava, saj so vsi slapovi zelo vodnati, ker je pred najinim potovanjem močno deževalo. Nato se peljeva do Ičičev, parkirava in se sprehodiva po obmorski sprehajalni poti. Zvečer se zapeljeva čez Učko proti Buzetu. V vasi Roč parkirava pri pokopališču in prespiva.     99km    

Ponedeljek, 3.2.:

V vasi spijeva kapučin in si ogledava star del vasice. Vstopiva skozi stara kamnita vrata, vse cerkve, v katerih naj bi bili stari zapisi, so zaprte. Vas je znana po  glagoljaških grafitih srednjeveške Istre. V Roču se začne leta 1977 urejena Aleja glagoljašev, ki  poteka po 7 km dolgi cesti do Huma. Greva po poti, ob cesti je devet označenih skulptur z zapisi v glagolici. Hoja je malce enolična, a vas Hum je vredna ogleda. V lepo urejeno kamnito vasico s tlakovanimi uličicami vstopiva skozi bakrena mestna vrata. Obhodiva mestece na hribu in se po kolesarski stezi 509 vračava proti Kotlam. Steza pelje strmo v dolino reke Mirne v vas Benčiči, kjer obnavljajo kamnite hiše. Od tu naprej je pot blatna, večkrat morava bosa  prebroditi potok. Končno sva v Kotljah. Spustiva se do slapa, poslikava mlin, bučke, pomalicava in se odpraviva nazaj v Roč. Po štirih urah in pol in prehojenih 19km sva spet pri vanu. V Buzetu se ustaviva v gostilni Pri mlinu. V bližini mesta si ogledava še slap Sopot, ki pa je na najino začudenje suh. Pozno popoldne sva doma.        116km