Pic Chiadin 2302 m (19.marec 2017)

Zopet skoraj poln kombi, skoraj ista posadka kot prejšnji teden, le da Aleksa zamenja Ingrid. Tokratna smer avtocesta proti Udinam in naprej izvoz za Tolmezzo in proti prelazu Passo di M. Croce. Na tretjem ovinku zavijemo z glavne ceste za Rif. Marineli. Parkiramo pred zapornico za kamnolom (~ 1110m n.v.). Ob 7h startamo izpred kombija. Približno pol ure nosimo smučke, nato je snega na cesti dovolj in si jih nadenemo na noge. Tu naredimo bližnjico za kočo C.ra Val di Colina (1445m n.v.) Vreme sončno, sneg že nekoliko mehak, saj se ponoči temperature niso spustile pod ledišče. Od koče nadaljujemo po cesti v levo vse do naslednje koče C.ra Plotta (1760m n.v.). Pot pelje še naprej vse do meteorološke postaje, kjer se strmo po mehkem snegu vzpnemo do koče Marinelli (2122m n.v.). Za kočo nadaljujemo prosti S po deloma tudi že kopnih pobočjih na vrh Pic Chiadin, od koder je kot na dlani videti najvišji vrh karnijskih alp M.Coglians.

Spustimo se po že deloma zelo zmehčanem snegu do koče (vmes smuči enkrat nesemo), nato strmo navzdol in potem po sredini doline, dokler zopet ne dosežemo cesto po kateri smo se vzpenjali in pridemo nazaj do koče Val di Colina. Od tu skozi gozd do izhodišča.

Lepa tura, v lepem, deloma vročem vremenu. Na žalost pa nam ponekod že zelo mehak sneg onemogoča večjega užitka v smučanju.

GARTENKOFEL (2195M) 20.1.2019

Za začetek sezone ena lažja tura s planinskim društvom iz Gorice. Zapeljemo se do Pontebe in od tam na prelaz Nasfel (Promolo) 1527m, kjer parkiramo avte. Že pri avtu si nadenemo smučke in se po gozdni cesti, zadnji del pa ob smučišču,  vzpnemo do zgornje postaje žičnice. Tu zavijemo v desno do sedla, potem pa naravnost navzgor na vrh Gartenkofla. Z vrha se nam odprejo prelepi razgledi na hribe in pod nami na ziljsko dolino.

Spust začnemo po desni, po žlebu kjer je malo več snega. Sicer 20 cm pršiča, vendar na tanjšo pomrznjeno podlago, katera se je ponekod hitro predrla, tako da so smučke občutile tudi nekaj kamenja. Od žleba nadaljujemo naravnost na sedlo, od tam prečno nazaj do zgornje postaje žičnice, od tu pa po smučišču do spodnje postaje in peš nazaj do avta.

Lepa tura v prekrasnem vremenu, ki pa nam je vzela cel dan.

MONTE CROSTIS (2250m)  17.februar 2019

Zopet stara klapa (Igor, Hari, Milan, Marko, Martin, Miro) ob 5:30h iz Šempetra. Preko Tolmezza, Sutria, zavijemo za Ravascletto in od tam do vasi Tualis.  V vasi zavijemo na ozko cesto za Monte Crostis. Pripeljemo se do drugega ostrega ovinka na nv ~1000m (do tu je spluženo) kjer parkiramo kombi. Po par 100m si nadenemo smučke in se vzpenjamo po cesti ~ 8km do nadmorske višine ~1900m, kjer zavijemo s ceste v levo, v smeri našega cilja. Prvo mimo vrha Monte Neval (nv 2061m), ki ga zaobidemo po levi in nato ob levem grebenu na vrh Monte Crostisa, ki ga dosežemo v 3,5h.

Na vrhu se v razgledamo in okrepčamo, nato pa smučamo prvi del do nv 1800m v smeri vzpona- sneg delno odpuščen, smuka odlična, nato do ovinka na nv1600m J strani, tako da je sneg že odpuščen in južen in nato naprej skoraj do avta - smučamo  po cesti.

Dokaj naporna tura, ki pa jo odtehta dobra družba in lepo vreme.

CRODA NEGRA (BARENBADEGG) (2431m)  23.februar 2019

 Tokrat samo v treh iz vetrovnega Šempetra štartamo ob 5h, preko Tolmezza in Sappade, zavijemo za dolino-manjšo planoto na nv 1300m (Valle Visdende). Na začetku doline zavijemo levo za prelaz Palombino, oziroma Dignas in parkiramo na kocu asfalta, do tu je tudi spluženo. Nadenemo si smuči in nadaljujemo po zasneženi cesti po stranski dolini Val Londo ob istoimenskem potoku. Po parih km zavijemo desno proti prelazu Dignas, do istoimenske koče na nv 1690m. Tu prečimo dolg ovinek pod prelazom- skozi gozd do koče Campobon na nv 1940m od koder je lep razgled na dolino - naše izhodišče. Pri koči nadaljujemo ostro proti SZ do manjšega platoja na nv 2100m, od tam pa naravnost navzgor do kote nv 2395m (levo od našega cilja). Zadnjih nekaj vm si radi strmine in zmrznjenega snega nadenemo dereze. Vrh dosežemo po 3,5h. V lepem in ne preveč vetrovnem vremenu se rezgledamo po gorah ki nas obdajajo - ne mudi se nam, čakamo da sneg malo popusti -se okrepčamo, podebatiramo s klapo italijanskih turnih smučarjev ki ja prišla na vrh takoj za nami, nato se pripravimo na spust.

Po ravno prav odpuščenem snegu smučamo naravnost navzdol od  kote nv 2395m, do prej omenjenega platoja, nato prav tako naravnost navzdol po strmem žlebu v smeri koče Dignas. Uživamo še zadnje zavoje po večji jasi pod kočo, nato nadaljujemo po cesti, ki pa je tokrat pomrznjena, tako da smo hitro nazaj pri avtu.

Še ena lepa tura, odlična smučarija in že delamo načrte za sosednji hrib, ki naj bi ga presmučali naslednji vikend. Nazaj grede se ustavimo na kavi v kraju Rigolato, od koder je lep razgled na Monte Crostis, ki smo ga presmučali prejšnji vikend.

CRESTA DEL PALOMBINO (2334m)  3.merec 2019

Kot rečeno pred enim tednom se odpravimo zopet v isto dolino-manjšo planoto na nv 1300m (Valle Visdende). Parkiramo na istem mestu - le da je tokrat tam za 20 do 30 cm manj snega. Začnemo  po cesti v isti smeri, tokrat po parih km zavijemo v levo proti prelazu Palombino. Nadaljujemo v klanec mimo koče Londo na nv 1650m. Ker so južni deli že kopni nadaljujemo proti prelazu in nekje na višini 1750m zavijemo v desno, v širšo grapo, v kateri je še sneg in se strmo vzpenjamo do prvega grebena na nv 2050m. Tu nadaljujemo na drugo stran in nato naravnost navzgor do grebena Cresta del Palombino katerega navišji vrh meri 2334m. Zadnjih nekaj 10 vm je zelo strmih, tu je bila potrebna uporaba srenačev ali pa derez. Vrh dosežemo po slabih 3 urah hoje.

Na vrhu se razgledamo na bližnje in daljne okoliške vrhove in pogovorimo s klapo iz Čedada s katerimi skupaj smučamo nazaj v dolino.

Prvi del spusta opravimo v smeri vzpona, nato nadaljujemo po levi - severni strani grebena do gozdne meje, nato skozi gozd do koče Dignas. Zadnji del zopet opravimo po cesti, ki je še vedno pomrznjena in smo hitro nazaj pri avtu.

Še ena lepa tura, odlična smučarija v čudovem vremenu. Upamo da bo sneg še nekaj časa zdržal, da se še vrnemo v to čudovito dolino, na njene še druge okoliške vrhove.

C.SALVADES (2351m)  8.december 2019

Ob povratku s turnega smuka prejšnji vikend smo si spotoma ogledali še snežne razmere v dolini Val Visdende, kjer smo spomladi naredili dva turna smuka. Glede na ugodne snežne razmere, se to nedeljo zopet zapeljemo v to dolino. Naš šofer je na smučanju, tako da se odpravimo tokrat v štirih - z avtom. Na izhodišču nv 1392 m (Val di Londo),  kjer je odcep poti za naš cilj, smo že malo po osmi uri.

S hojo začnemo po zasneženi poti - že takoj na začetku prečkamo en potok, kasneje pa še dva. Pot se konča - nekje na nv1450m - tu se začnemo vzpenjati po strmi zasneženi stezi po dolini Val Cecido. Že kmalu moramo prečkati istoimenski potok - ki pa ob obilici vode in zmrznjenih delih potoka, ne predstavlja ravno lahek zalogaj. Pot se nadaljuje skozi gozd, ki pa se začne strmo vzpenjati, obenem pa je sneg  zmrznjen, tako da si moramo nadeti dereze, smučke pa nesti na nahrbtnikih. Tu tudi zgrešimo pot, saj je bil naš prvotni cilj vrh Monte Cecido, mi pa se vzpenjamo en greben bolj desno od začrtane poti. Eno uro rabimo, da se prebijemo skozi gozd - (znoj kaplja od nosa - dobro da ne vidi tega Milan) nad gozdno mejo. Tu se nam odpre pogled na greben z našim ciljem. Nadaljujemo naravnost navzgor do ceste, ki pelje do koče M.Cecido (nv 2104 m) - ki jo vidimo levo- nato pa navzgor in počasi proti levi, preko prostranega pobočja proti našemu cilju. Šele ko pridemo na vrh zagledamo naš prvotni cilj, ki je malo bolj levo, vendar se po dobrih treh urah hoje zadovoljimo s 70m nižjim C.Salvadesom.

Spust začnemo v smeri vzpona, proti levi, razmere odlične, sneg ravno pravšnji, ponekod tudi malo pršiča. Nad prej omenjeno potjo, zavijemo desno v smeri koče do poti. Tam se spustimo naravnost navzdol, ter stalno proti desni, tako da prismučamo pod kočo M.Cecido. Spust nadaljujemo do gozdne meje, nato pa po poti, po kateri bi se morali prej vzpenjati. Zopet moramo enkrat prečkati potok R.Cecido, nato sledi spust po gozdu polnem podrtih dreves in zmrznjenega snega - eni smučke nesejo - in zopet prečkanje potoka, dokler ne dosežemo prej omenjenega konca ceste, po kateri se zopet ob večkratnem prečkanju potokov, vrnemo do izhodišča.

Že v zgornjem delu padem v močvirnat del potoka, spodaj pa še kolegu zdrsne in pade do pasu v tolmun.

Marko pravi, napiši turni smuk s pridihom kanjoniga. Na koncu smo vsi utrujeni, a zadovoljni, drugi vikend se vrnemo.

PFANNSPITZE (2678m)  15.december 2019

Šofer se je vrnil, mi pa širimo obzorja in se zapeljemo v eno dolino zahodneje kot prejšnjo nedeljo. V vasi Sega Digon, v ostrem levem ovinku zapeljemo v prej omenjeno dolino. Vozimo po spluženi cesti do nv 1450m in si že takoj nadenemo smučke. Nadaljujemo po zasneženi cesti ob potoku Digon, do koče Malga Pianformagio, na nv 1826m. Nad kočo zavijemo v desno, do pastirske staje-koče na nv 2100m. Tu nadaljujemo rahlo v levo, potem pa proti desni pod izrazito ''izboklino'', ki jo prečkamo po desni. Čaka naš še zadnji del, ki pa je proti koncu zelo strm, do  sedla na nv 2610m, desno od našega cilja. Sedlo dosežemo po treh urah in pol hoje. Povzpnemo se še na naš vrh Pfannspitze nv 2678m.

Danijel smuča z vrha, mi se vrnemo do sedla in prvi del presmučamo v smeri vzpona. Pod ''izboklino'' zavijemo v desno na greben, potem pa naravnost navzdol in rahlo v levo do koče. Od koče naprej smučamo po cesti vse do avta.

Sneg mestoma trd, mestoma napihan, malo tudi skorjast, ponekod tudi malo pršiča, skratka pogoji dokaj dobri za še eno dobro smučarijo. Še se vrnemo, saj je tudi v tem koncu kar še nekaj lepih, neosvojenih vrhov.

REGELSPITZE (2775m) (8.marec 2020)

Naš šofer se je vrnil po poškodbi, tako se po dolgem času zopet odpravimo na turo. Ob 4h startamo iz Šempetra, tudi tokrat s kombijem in samo v petih. Preko Tolmezza, prelaza MonteCroci, mimo Toblacha, do vasi Welsberg, kjer zavijemo za dolino Gsiesertal (Val Casises), do vasice St.Magdalena (nv1470m). Parkiramo na parkirišču ob žičnici in si že takoj nadenemo smučke. Nadaljujemo skoraj do vrha smučišča, kjer zavijemo v levo na steptano pot za sankanje, ki vodi proti koči Ascht (Alm). Po prečkanju potoka, zavijemo v desno, na ožji kolovoz. Ko se dvignemo nad gozdno mejo, pridemo do manjše grape - žleba, skozi katerega se dvignemo na zgornji plato in potem v dolgem levem loku pod naš cilj Regelspitze. Na levi dosežemo sedlo in se potem po grebenu povzpnemo na vrh, ki ga dosežemo v dobrih treh urah. V prekrasnem vremenu se razgledamo po okoliških gorah, pomalicamo in se pripravimo na spust. Smučamo z vrha, smuka odlična, 30-40 cm že malo mokrega pršiča. Smučamo po levi strani – gledano glede na vzpon – spodnji del že malo težji pršič, vendar se je dalo še vedno dobro vijugati. Zadnji del še po cesti in še malo uživanjapo km dolgem smučišču.