BRENNKOGEL  (3018m)  12.5.2024

V štirih startamo iz Šempetra ob 2:30h.  Ker je prelaz Monte Croce zaprt, gremo z avtoceste v Pontebi in se preko Mokrin, Lienza zapeljemo do Heiligenbluta. Nadaljujemo po cesti ki vodi čez prelaz Grosglockner. Cestninsko postajo odprejo ob 6h, tako da čakamo 10' (cestnina - 43€) in potem nadaljujemo do prvega ostrega desnega ovinka - Guttalbrucke, kjer je parkirišče (nv 1920m). Smučke nesemo čez potok in si jih takoj nadenemo na noge. S hojo začnemo takoj strmo, rahlo proti desni. Vrstijo si zaporedja strmih delov s krajšimi položnejšimi (Untere in Oberre Bretter). Mimo jezera Brettersee (nv 2483m) in nato še dva strmejša dela, preko katerih pridemo v sedlo. Od tu sledi strmejši del, še poledenel, preko katerega pridemo na vrh.

Spust opravimo v smeri vzpona. Ker smo zgodnji, je zgornji strmejši del še poledenel, naprej pa že rahlo odpuščen sneg, tako da uživamo v smučanju vse do avta. Lepa tura, lep zaključek sezone, hvala tudi šoferju ki nas celo zimo vozi naokrog.

SCHONJOCHL-RAUDENSCHARTE  (2295m) (15.febr. 2025)

Ponovitev ture izpred treh let. Prelaz Monte Croce naj bi bil spet odprt, zato se odpravimo v ziljsko dolino. Pod prelazom smo ob 7h - cesta zaprta !, gremo nazaj v vas Timau, kjer vidimo da se odpre ob 8h. V bližnji bar na kavo in malo pred osmo nazaj čez prelaz in do vasi Klebas. Tam zavijemo levo navzdol, čez potok in nazaj v klanec. Parkiramo na koncu vasi Obergail, pred gostiščem Hofschenke  (nv 1160m), tu je 10-15 cm novozapadlega snega. Tokrat si lahko smučke nadenemo že takoj pri kombiju. Spustimo se rahlo navzdol do potoka, potem pa v desno po zasneženi poti mimo odcepa za slapove Heilkraft, mimo kipa Madonne, do planine Obergailer Alm (nv 1426m). Za lesenim mostičkom nadaljujemo naprej (pred tremi leti smo šli desno v hrib), pot nas pripelje do koče Endenberghutte (nv 1630m). Tu nadaljujemo po robu macesnovega gozda, vse do njegovega konca, kjer pridemo v širši del doline. Po dolini, ki je vedno bolj ozka in strma, dosežemo sedlo Schonjochl na nv 2295m. Na vrhu je ~30cm novega snega.

Spust začnemo v smeri zadnjega dela vzpona, nato pa naravnost naprej do skalnega roba (smučarija ves čas odlična, 20 - 30cm pršiča, še neprevoženo !). Med grmovjem in manjšimi drevisi se spustimo po strmem delu do ceste, nato pa po njej skoraj do kombija. Tudi ta del lepo smučljiv.

Vsi smo se enotnega mnenja - ena najboljših smučarij po pršiču, do sedaj.

Golzentipp (2317m) 23.februar 2025 

 Hrib ki sem ga hotel smučati že lani, vendar mi je en dan prej ožulilo pete in nisem mogel obuti čevljev. Letos je bil problem sneg, na srečo pa se lahko vzpneš na hrib po smučarski progi. Za kombijem (nv 1430m) si nadenem smučke in se zlagoma dvigam ob potoku Rodarmbach do smučišča, nato po smučišču do vrha vlečnice. Tu proga zavije v desno in se v cik-caku, vedno bolj strmo dviga do zgornje postaje gondole (nv 2100m). Nadaljujem po grebenu do zgornje postaje sidrne vlečnice (nv  2210m). Tu se rahlo spustim mimo jezerca Jochsee in zapuščene planšarije, nato pa v desno po grebenu na vrh Golzentipp (nv 2317m).

Spust opravim v smeri vzpona. Za jezercem si snamem smuči in jih nesem 200m do zgornje postaje sidrne žičnice, nato pa uživanje po skoraj praznem smučišču vse do kombija.

Popoldne greva z Danilo še na sprehod do jezera Klapsee (3.5h), nato pa proti Beljaku. Naslednji dan je najin cilj Dobrač.

Dobrač  (2166m) 24.februar 2025 

Prespiva v bližini Beljaka, nato se po gorski cesti  Villacher Alpenstrase zapeljeva na parkirišče Rosstratte (nv 1730m) - (gorska cesta pozimi brezplačna, parkirišče za cel dan 9€). Takoj za parkiriščem si nadenem smuči, Danila vzame s sabo sanke in se počasi vzpenjava po zratrakirani poti do TV stolpa  in naprej mimo cerkvice na vrh (nv 2166m). Čez vrh se valijo megle in rahlo piha. Pojeva pred restavracijo in se vrneva proti avtu. Danila se sanka, jaz smučam prvi del po cesti, zadnjo serpentino sekam in se spustim v manjšo dolinico, si snamem smučke in jih nesem na vrh Zwolfer (nv 2049m). Se zopet spustim do manjše dolinice in zopet smučke nesem na hribček Zehner pri koči 10ER-Hutte. Od to se spustim na izhodišče, kjer sva skoraj istočasno z Danilo. Sprehodiva se še malo po okolici, uživava na soncu, popoldne se zapeljeva do Trbiža.