Tenerife, 22.12.2017-1.1.2018

 Otok Tenerife leži v Atlantskem oceanu, nekaj več kot 300 km  Z od afriške obale, je največji otok med sedmimi Kanarskimi otoki in spada pod Španijo.  Zaradi tople klime sva se odločila, da si ga ogledava med novolenimi počitnicami.

22.12.2017 –po službi hitiva domov, Miha naju pelje v Benetke, od koder imava ob 19.20h  let v Madrid ( Iberia, Benetke-Madrid, Madrid-Santa Cruz, 238€ na osebo).  Ob 22.30h sva v Madridu. Letelišče je ogromno, med štirimi terminali vozi  avtobus. Mednarodni leti pristajajo na terminalu 4, od tam se peljeva na terminal 2 z brezplačnim avtobusom. Poiščeva postajališče mestnega avtobusa 101(2€), odpeljeva se do končne postaje na trgu Barajas. Blizu imava rezerviran hotel Don Luis (42€).

23.12.- ob 6h že čakava na avtobus, zapelje naju na letališče in spet s shutle busom do terminalaT4. Malo čez 10h pristanemo z Iberio v Santa Cruzu, letališču na S otoka Tenerifi. Poiščeva Orlando kombi, ki naju pelje do Orlando  rentacar poslovalnice.  Odločiva se za polno zavarovanje avta in poleg 230€ doplačava še 80€. Prvi postanek imava v La Laguni (parkirišče 1.20€). Sprehodiva se skozi lepo mestece. Ogledava si cerkev Santa Domingo z lesenim stropom in poslikavami čez celo steno. Obiščeva hišo Los Capitanes z vrtom v sredini. Mesto je zeleno, polno dreves in parkov, veliko hiš ima na sredini vrtove, polne cvetja.  Kasneje vidiva, da so v vsakem mestu miniaturne jaslice na velikih površinah. Poleg jaslic, ki so še prazne, so miniaturne cerkvice,vasice s prikazanimi obrtmi... Prideva  do cerkve Nostra Sinjora de Concepcion, prve na otoku. Ko v bližnjem baru naročim palačinke s čokolado  in kapučin, se Miro smeji, češ da zaradi hrane rada potujem. Sprehodiva se še do parka, ogledava si Convento San  Avgustin s parkom na sredini in ostanki ogromne cerkve.  V mestecu je veliko starih hiš na ogled, ogledava si jih še nekaj, se sprehodiva  po nekaj lepo urejenih ulicah s prijetnimi, majhnimi lokali. Spustiva se do Santa Cruz de Tenerife in po obalni cesti se pripeljeva v vasico SanAndres. V restavraciji El Rubi, kjer kosi veliko domačinov, naročiva paello z morskimi sadeži in tenerifsko pivo Dorada. Okrepčana se zapeljeva po ovinkasti cesti v vas Igueste de San Andres. Miro je izvohal pešpot, ki vodi čez strmo pobočje na drugo stran, do zalivaAntequera. Po uri hoje v strmino prideva do vrha.  Ker se noči, samo obsediva na pogledih okoli naju - hribe SV dela otoka in plažo z rtom Antequera globoko pod nama. Zapeljeva se nazaj v San Andres, hodiva po prazni, zelo znani plaži Teresitas. Pesek so pripeljali iz Sahare. Še na zasluženo pivo in v hribe parka Anaga do hotelčka, bolj kočo, Montes de Anaga (35€ soba z zajtrkom).      Prevozila sva 58km

Nedelja, 24.12.- spiva v sobi za dva s pogradom, sva v hribih in ponoči je zeblo. Po zajtrku se odpeljeva na SV otoka. Garmin naravnam napačno, v eno vasico prej kot je bilo načrtovano. Ojoj, kako jih slišim- zaradi 1000m, ki sva jih prevozila brez veze. Najin cilj je vasicaChamorgo- vas z izhodiščem za plažo Bermejo.  Po skoraj uri spuščanja po soteski prideva do črne peščene plaže. Sama sva, nekaj hišic nad morjem in cerkvica so prazne, iz morja štrlijo črne, ostre skale, najbolj znana je Roque del Terra.  Kopava se. Vračava se po krožni poti hribov De Tafada, mimo svetilnika in po grebenu, od koder se na obe strani vidi obala. Po uri in pol hoje sva pri avtu. Zapeljeva se v vas Taganano, ob cesti se ustaviva v restavraciji, naročiva ribo iz dnevne ponudbe in tipično jed, osoljen krompir, kuhan in postrežen v olupku-Papas Arrugadas. Največkrat ga postrežejo s tipičnimi omakami - mojo, ki jih dobiva za predjed s štručkami gofio.  Spustiva  dovobmorskega  mesteca Benijo.  Tu se cesta konča. Peš greva po makadamski poti strmo nad morjem do vasi Draguilljo. Naprej vodi ozka stezica po krušečem  se pobočju.  Nad vasico Las Palmas zagledava globoko pod nama skalo Roque Del Tierra, ki štrli iz morja in sva jo zjutraj videla iz druge strani.  V Beniju se po strmih stopnicah spustiva do plaže. Posediva na črnem pesku in občudujeva črne skulpture v morju. Na naslednji  plaži v Tagananu skušava splezati na skalo Roques de las Badegas, okoli katere je speljana potka. Vasica je na božični večer videti zapuščena. V bližnjem kraju Almacija dobiva odprto vaško gostilno. Poskusiva  okusen kozji golaž ob obveznem pivu. Njami. Spiva v Almaciji v apartmaju (35€).         37km

Ponedeljek, 25.12.- ob 8h sva na poti. Voziva se še vedno po  severu otoka, po pogorju NP Anage. Miro je gledal vse dni Roque deTaborno, takoimenovani tenerifski Materhorn  in se je odločil, da morava nanj. Na poti do vasi Taborno in v sami vasi so vse restavracije zaprte, zato pomalicava pri avtu, kar imava. Označena pot naju pelje mimo lajajočih psov, ki čuvajo ovce v ogradi, čez greben in do vznožja skalnega vrha.  Obhodiva ga, Miro išče pristop na vrh.  Končno ugotovi, da je treba na vrh plezati. Prepričam ga, da se vrneva. Voziva se skozi lovorjeve gozdove. Zavijeva za razgledišče Mirador de Jardin, od koder je čudovit razgled na dolino Aguere z zelenimi gozdovi, nato vCruz del Carmen,kjer je info center. Danes je  zaprt zaradi praznika, od tu je veliko pohodnih poti. Že pred španskim osvajanjem je gorovje Anage naseljevalo  ljudstvo Guanche. Ustvarili so mrežo poti, ki vodijo iz doline v dolino in služijo še danes kot pohodne poti, najdaljša vodi do morja.Izbereva krajšo,senzorno krožnoučno pot.  Izklesana pot vodi strmo skozi lovorjev gozd do razgledišča, vmes so postaje, kjer poslušaš, tipaš, vonjaš...Končno se zapeljeva do morja, do Puerta Cruz. Mesto je prepleteno z enosmernimi uličicami. Voziva se sem in tja in končno parkirava na velikem parkirišču ob morju.  Po kosilu se sprehodiva po turističnem mestecu. Ogledava si Casa de la Adana in mestno hišo, obhodiva obzidje in čez park Evrope prideva do cerkve iz 17 st. Po uličicah, polnih turistov prideva do Casa Irarte in opazovalnega stolpa Toreon de Ventos. Spodaj v pristanišču se kopajo. Premami naju. Čeprav voda ni najbolj topla, se kopava.  Sonce se upira v črne skale in naju prijetno grejejo. Proti večeru se zapeljeva proti hribom v Orotavo. Ogledava si mesto, pred mestno hišo so jaslice v naravni velikosti, zadaj park z rastlinami iz celega sveta.Mesto je eno najstarejših na otoku, zgradili so ga španci v 16 st.,kar je še zdaj vidno v arhitekturi, vrtovih in običajev.Najbolj znana hišav mestu je la Casa de los Balcones z  balkoni in okni iz rezljanega lesa. Na pivu poguglava in dobiva prenočišče, hotel Rural  Victorija (63€ soba z zajtrkom).        95km

Torek, 26.12.-ta dan sva po izbiri destinacije za dopust najprej načrtovala. Peš se bova povzpela na El Teide, najvišji vulkan na otoku in najvišji vrh Španije. Ob 8h sva na poti, cesta se strmo vzpenja v narodni park El Teide. Na 2300mnv  parkirava, zunaj je 2°C. Pot se začne po širokem makadamu. Kmalu prideva so pokrajine, po kateri  ležijo nekaj metrov velike okrogle skale ,vulkanske bombe, ki jih je iz svojega žrela izstrelil ognjenik. Po uri in pol hoje po položni poti prideva pod strmino. Steza se začne cikcakasto vzpenjati do koče RifugoAltavista na 3270mnv. Ker sva zgodnja, pri koči pomalicava in počivava celo uro. Od tu naprej je steza speljana  strmo čez ostra lavina polja. Ustaviva se šele na razgledišču La Fortaleza. Jasno je, pod nami se vidi mesto Santa Cruz in obalo. Veliko je turistov, ki so se pripeljali pod vrh z gondolo. Midva kupiva karto za gondolo za povratek (27€ za oba). Imava še več kot uro časa, ko bo začela veljati najina dovolilnica za na vrh. Rezervirala sva jo preko interneta in je zastonj.  Greva do vhoda, ker ni gužve, naju čuvaj pusti prej na vrh.  Po 20min. hoje prideva po strmi, lepo urejeni potki do kraterja.  Skozi luknje se kadi in smrdi po žveplu.  Greva na najvišji greben kraterja na 3718mnv. Uživava v pogledu na ogromno  kaldero Canada. Po eni od teorij je nastala, ko se je ob ogromnem vulkanskem izbruhu, pred 200tisoč leti, izpraznilo magmatsko ognjišče. Izteklo je ogromno lave in v notranjosti vulkana je nastala  praznina. Ob novih vulkanskih izbruhih je na dnu kaldere zrasel vulkan Teide.Po 4urah in pol hoje se  peljeva nazaj z gondolo, Miro gre po avto, ki je parkiran kake 3km proč. Zapeljeva se na južno stran vulkana, do info centra Paradores Canadas del Teide. Okrepčava se s papas arrugadas in omakicami, ki spadajo zraven in nazdraviva s pivom.  Ker imava še dobro uro do sončnega zahoda, si ogledava.Velika zanimivost kaldere, v kateri sva, je  park Roques de Garcia. Vulkanska lava, ki se je vtisnila med mehkejši vulkanski pepel, je pustila ob eroziji pepela čudovite skalne skuipture.Krožna pot  pod El Teide vodi mimo različno poimnenovanih skalnih skulptur;slap, katedrala, gospodov prst... Največja atrakcija je nenavadno oblikovana rdeča skala Cinchado.Ob sončnem zahodu vse formacije žarijo v rdečkastih tonih. Pot je večinoma ravna in potrebujeva urico, da prideva naokoli. Zapeljeva se nazaj do obale, kjer v trdi temi  iščeva  prenočišče. Ker nama je čez 180€ na noč preveč, se zapeljeva v Icos  de Vino, kjer najdeva hostel Dragon Nest (soba za 8 os.- 19€ na osebo z zajtrkom).    115km

Sreda. 27.12.-za zajtrk lastnik poleg marmeladic napravi odličen namaz iz oreščkov.  Odločiva se, da si ogledava  lavine tunele, po katerih je kraj znan.  Zapeljeva se po strmi cesti do info centra, od koder organizirajo oglede. Izveva, da bi morala rezervitat preko interneta in imajo zasedeno že za vnaprej. Nisva edina, ki odhajava z dolgim nosom. Zapeljeva se spet strmo navzdol v center mesta. V mestnem parku SanMarcos poleg istoimenske cerkve  je najstarejše zmajevo drevo, sprehodiva se po tlakovanih ulicah in lepih trgih s fontanami v središču do mestne hiše in samostana SanFrancisko.  Stare hiše so lepo ohranjene in imajo lesene balkone, polne cvetja. Zapeljeva se do obmorskega mesta  Garachico, nekdanje veliko pristaniško mesto, ki ga je uničil vulkanski izbruh. Ogledava si glavni trg s cerkvijo in samostanonom,ob njem je park Puerta de Terra. Tik ob obali je zanimivost mesta, skala Garachico. Lava, ki je uničila staro mesto, je v morju ustvarila naravne bazene, med katerimi je speljana stezica. Ogledava si še  trdnjavoSan Miquel iz 16 st., na drugi strani ceste najdeva tržnico z značilnimi otoškimi izdelki. Zapljeva se na najbolj zahodno točko otoka -rt  Punta de Teno. Spektakularna cesta je speljana skozi skalne tunele. Prispeva na lavin polotok s svetilnikom, po urejenih stezicah se sprehodiva po rtu, v zalivu spogledom na strme klifeLos Gigantesse kopava. Vrneva se v Bonavista, kjer se cesta odcepi za Masco. Cesta se dvigne čez prvi prelaz, spodaj vidiva Masco, vasico na robu dveh sotesk. Po ozki, ovinkasti cesti se peljeva mimo vasice na 600mnv in  na naslednji prelazCherfe(1060mnv). V obmorskem turističnem mestu Puerto de Santiago imava najeto stanovanje za dve noči v kompleksu Balcon de Los Gigantes(60€ na noč).                      83km

Četrtek, 28.12.-stanovanje je ogromno, dve spalnici, dve kopalnici, ogromen balkon, v sredini kompleksa je bazen.  Pripraviva si zajtrk, ob 9h sva na poti za Masco. Ker sva zgodnja, še dobiva parkirni prostor.  V vaški gostilnici s pogledom v sotesko naročim barraquito, tenerifsko tipično kavo. Ojoj, dobim kavo z bananinim likerjem.  Danes bova prehodila Baraco de Masca, eno najbolj obljudenih pohodnih poti na Tenerifih. Steza vodi strmo po soteski  do morja. Na nekaterih mestihhodiva ob sto metrskih skalnih stenah, nižje ob potočku. Po dveh urah spuščanja sva ob obali, v mejhnem zalivu. Čolni neprestano  prevažajo v zaliv in iz njega turiste iz Los Cristianosa.  Miro se kopa, jaz se nastavljam sončnim žarkom.  Za povratek rabiva prav tako dve uri. Pohod zaključiva ob zasluženem pivu. Sonce kar preveč greje.  Nazaj grede se ustaviva na kosilu v Santiago de Teide. Naročim odlično tipično mineštro Rancho Canario. Pokličeva Mihca, pravi, da na primorskem sneži.         36km

Petek, 29.12.-Spet naju Garmin vozi po ozkih, strmih uličicah, končno pripeljeva na avtocesto za Adeje. Ob 9h imava rezerviran vstop v Barraco del Infierno, naravni park, v katerega lahko vstopi le 300 obiskovalcev na dan. Midva sva preko interneta vstop rezervirala dan prej (8€ na osebo). Vhod je na koncu zelo strme ceste. Dobro,da sva zgodnja,  parkirava na strmini tik ob vhodu. Dobiva čelado in navodila za pot. Čudiva se, zakaj, verjetno da se zavarujejo, če prileti kak kamen. Stara pastirska steza ni ne strma, ne nevarna. Počasi se vzpenjava po soteski, nato se spustiva do skalnega potočka, ob poti so vsake toliko informacijske table o rastlinah in živalih naravnega parka. Na koncu sotesko zaprejo visoke skale, preko katerih pada 200m visok trojni slap.Po dveh urah sva nazaj na izhodišču.  V mestu Adeje spijeva kapučin in že hitiva k morju. Popoldan je namenjen kopanju na mestni plaži v turističnem Los Cristianos-u.  Po dolgem času si zaželim sladoled, njami.  Opazujeva, kako vsakih nekaj minut pristaja letalo za planotico  nad mestom.  Iz pristanišča vozi trajekt za otok La Gomera, žal nama je zmanjkalo časa za obisk. Gostilnice ob plaži ponujejo morske jedi po ugodnih cenah, veliko točeno pivo stane manj kot evro. V naselju Los Cardones imava rezervirano sobo (40€), zvečer se zapeljeva tja in narediva večerni sprehod do bližnjega San Isidro.         59km

Sobota, 30.12.- zapeljeva se do ribiške vasi Poris de Abona. Sprehodiva se ob morju, ob kapučinu se nastavljava sončnim žarkom. Tudi danes ima Miro v načrtu pohodno pot. Zapeljeva se v Puertito de Guimar. Na severnem koncu mesteca se začne pohodna pot  Maplais Guimar čez  črna lavina polja. Pot je speljana ob obali , nato se dvigne pod manjši vulkan. Vmes počivava pri info tablah. Po malo manj kot dveh urah hoje sva naokoli. V Guimar-ju mava rezervirano sobo v hostalu Dona Lolita. Nihče ne odpre. Vmes greva na kosilo, še vedno ni nikogar. Čakamo že v štirih. Ko že misliva iskat drugo prenočišče, se prikaže lastnica. Vzameva ključ in končno lahko greva še na enega zadnjih ogledov. Obmorsko mesto Candelaria je znana po največji baziliki na otoku.Parkirava visoko nad mestom, vse ceste so zaprte zaradi tekaške prireditve. Ogledava si ogromne jaslice, baziliko, posediva na kapučinu ob trgu in navijava za najmlajše tekače. Bronasti kipi Guanča kraljev so postavljeni  ob morju . Tod okoli je medna veliko jam, v katerih so našli mumije Guanč, prvotnih prebicalcev otoka.Zapeljeva se v Santa Cruz, največje mesto na severu otoka. Že ob vhodu v mestu naju pozdravi manjša različica Sydneyske opere. Ogledava si jo le od zunaj. Na trgu Espanja si ogledava spomenik borcem v španski državljanski vojni, ogomen vodnjak z vodometom na sredini je prazen. Celo mesto je praznično okrašeno, ob trgu so stojnice z domačimi izdelki, ki jih domačini, pa tudi turisti kupujemo za novoletna darila. Malo čudno nama je, ker ni mraza. Prehodiva mesto, se ustaviva na kalamarih, ogledava si mestni park. Znoči se, posediva ob vinu  na ulici Calle Castillo, v živo igrajo špansko glasbo. V prenočišču naju čaka šampanjec in povabilo na zajtrk v lastničin lokal kot opravičilo, ker sva jo popoldne  čakala.                      105km

Nedelja, 31.12.-lastnica lokala naju objema, ko prideva v lokal. Za zajtrk dobiva panin s pršutom, sveži pomarančni sok, kavo...njami. Ob lokalu je vaška tržnica, prodajajo zelenjavo, sadje, več vrst kruha. Kupiva pinco in kruh, nekaj sadja. Na poti proti jugu se ustaviva v obmorskem mestecu Los Abrigos. V kavarnici se nastavljava soncu in omlativa pinco-sladek kruh. Do 11h morava vrniti avto. Ker letiva iz J letališča se zapeljeva nad letališče Tenerife south, kjer je parkirišče in pisarna Orlando. Hočejo nama zaračunat provizijo, ker sva avto vrnila na drugi lokaciji, kot sva ga najela. Miro je preštudiral vse pogoje in ker tega ni zapisanega v pogodbi, nama tega ni treba plačat. Z avtobusom 111 (vožnja na osebo je okoli 2€) se zapeljeva v San Isidro. Avtobusna je kar na avtocesti. Peš ~1km do prenočišča Los Cardones. Odloživa prtljago in spet na avtobus (postaja Los Cardones) do morja, do Los Cristianos.  Ta dan je plaža polna. Zadnji dan je namenjen kopanju, sončenju, uživanju v kulinariki. Proti večeru se sprehodiva po plažah, ki se vrstijo ena za drugo. Ob njih je nešteto hotelov, kavarnic, restavracij. Črnci in kitajci prodajajo svetleča očala, svetleče obroče,kronice, palčke..Ker bo noč dolga, se spočijeva v kavarnici, spijeva večerno kavo, srfava po internetu. Na mestnem trgu pred mestno hišo sta dva odra. Okoli 22h začne novoletna zabava. Na glavnem odru moška skupina igra in poje rumbo in sambo, na oddaljenem odru vrti DJ glasbo za mlade. Ob nakupu mojita, pijače iz jagod, mete, ne vem kakega alkohola in ogromno ledu , dobiva klobuka. Zibljeva se ob prijetnih zvokih in čas hitro mineva. Med obiskovalce začnejo deliti vrečke, v katerih so po mojem mnenju rekviziti za pusta- piščalke, balončki, klobučki, trakci za metanje... Tik pred polnočjo napovedovalka razloži turistom španski običaj ob novem letu. Res opazim, da imajo ljudje s sabo plastične posodice z grozdnimi jagodami. 12 sekund pred polnočjo vsako sekundo oznani  zvon. Ob tem vsako sekundo domačini pojejo eno grozdno jagodo, to jim prinaša v naslednjem letu srečo. Vsaka jagoda za vsak mesec naslednjega leta. Lep običaj. Midva nazdraviva s šampanjcem. Sledi ognjemet, traja celih 20min. Z avtobusom se vračava v San Isidro, na avtobusu pojejo, plešejo, šofer kar skače po sedežu in nori po avtocesti.

Ponedeljek, 1.1.2018- vstaneva ob 7h.  Avtobus vozi do letališča 7minut. Ob 10.10h imava let z Ryanair do Trevisa, kjer pristanemo ob 15.10h.