STENAR 2499m, BOVŠKI GAMSOVEC 2391m (10.-11. julij 2015) 

Lepo vreme, še zadnji prost vikend pred dopustom, na brzino se zmeniva za hribe. Po 20. letih se odpraviva ponovno do Kriških podov. V petek po službi se zapeljeva v dolino Zadnjice, kjer ob 17:30h - ko vročina že malo popusti - začneva s hojo. Danila zastavi kar dober tempo, saj sva v dveh urah že pri spodnjem jezeru. Iz parkirišča se pot cik-cakasto vije proti Pogačnikovemu domu. V spodnjem delu uživava ob pogledih na Kanjavec in Trentarski ozebnik, v srednjem delu na dolino Trente, ki je obsijana z žarki zahajajočega sonca, v zgornjem delu ob hoji skozi macesnov gozd in nešteto cvetočih travniških rož, med katerimi so tudi planike. Ob jezeru pomalicava nato pa do koče, katera je kljub delovnemu dnevu polna planincev. Uživava na poglede z zahajajočim soncem obsijanih gorah (Planja, Razor, Križ, Stenar, Bavški Gamsovec, Pihavec) in na dolino Trente ki že spi pod nama.

Vstaneva okrog 6h, se podkrepiva in ob 7h že začneva s hojo proti Dovškim vratom. Kmalu za kočo, ko prečiva pode, naletiva na čredo kozorogov, ki počiva v jutranjem soncu. Ko doseževa vrata, zavijeva za Stenar. Za nekaj časa se ustaviva in fotoagrafirava veličastno S triglavsko steno, nato pa navzgor do melišča, tam v desno do prevala in levo do vrha Stenarja, ki ga doseževa v 2h. Na vrhu se zadrživa kake pol ure – tudi tu uživava za prekrasne poglede na okoliške gore – nato se spustiva nazaj do Dovških vrat. Danila ima dovolj, na polički se bo nastavljala soncu, jaz skočim še na Bovški Gamsovec. Ko se vrnem se odpraviva nazaj proti koči. Mika me tudi Pihavec, vendar je pot zaradi podora zaprta, s planinci ki prihajajo s tiste strani pa se ne srečamo, da bi jih povprašal za razmere, zato opustim idejo o osvojitvi še tega vrha. Spustiva se do spodnjega jezera, kjer se zopet zadrživa malo več časa, nato pa nazaj v dolino.

Že več časa imam namero povzpeti se do slapa Boke. Nazaj grede se ustaviva na parkirišču pri mostu čez potok Boko. Danila pravi, da me bo počakala, jaz pa se zaženem v strm klanec proti izviru. Vroče je, klanec ne popušča, povzpeti se je potrebno celo nekoliko višje kot je slap, nato sledi strm spust do izvira. Nekoliko sem razočaran, saj ni videti slapa, le izvir vode izpod skal in par 10 m prvih brzic, ki spolzijo v globino. Ves premočen sem v 1h in 10.minutah nazaj pri avtu.