Sardinija, 26.4.- 5.5. 2019

Petek, 26.4.- Zjutraj na delo, ob 13h kreneva na pot. Xsarico sva pripravila na pot prejšnji večer. Iz Vrtojbe naju avtocesta pelje mimo Padove, Bolonije do Livorna 37.50€. Ob 21h izplujemo s trajektom Corsica ferries (159€) proti Sardiniji. Pot traja skoraj 10 ur.    (490km)

Sobota, 27.4.-Ob 8h se končno izkrcavamo. Vreme je vetrovno, a sončno. Kasneje izveva, da piha maestral. Prvi postanek imava  pri kraju Arzachena. V načrtu sva imela ogled ene največjih in najbolj ohranjenih nuraških grobnicTomba dei giganti di Coddu Vecchiu. Nuraška civilizacija iz 1800let pnš je pustila na otoku veliko sledi, najbolj znani so nuragi, stavbe in cela naselja, zidana v obliki stožcev. No, ta dan nimava sreče, vstop je mogoč šele po 9h. Ogromne kamnite bloke, postavljene v polkrog, si ogledava le čez ograjo. Na piknik placu pomalicava in se odpeljeva do naslednje znamenitosti, Capo d`Orso. Lepo urejena tlakovana stezica naju vodi mimo skalnatih tvorb do vrha hribčka. Ob poti so info table o rastlinah in živalih na otoku. Odločena sem, da bom nabrala mirtine liste, za kar mi pozneje zmanjka časaL. Ogledava si znamenito medvedjo skalo. Za lepši posnetek malo poplezava iz poti. Zapeljeva se proti S v Santa Tereso. Parkirava pri stolpu Longosardo, zgrajenem v 16 stoletju. Stoji nad rtom plaže Rena Bianca. Greva po pešpoti ob plaži, dobro se vidi klife Bonifacija na Korziki.Očarajo naju cvetoči travniki, ki jih videvava povsod po Sardiniji.  V kavarnici nad plažo z belim peskom obsediva ob prvem kapučinu. Mudi se nama naprej, parkirišče pri Capo Testa je nabasano. Skalnati polotok je znan po sprehajalnih poteh. Odločiva se za krajšo. Stezice naju vodijo ob gladkih skalnih formacijah. Že nekdaj naj bi tu rimljani izkopavali granit za gradnjo Rima. Povzpneva se na visoke skale, kjer je postavljen nekakšen razgledni stolp. Zaideva in se po skalah povzpneva do svetilnika. Po dobri uri hoje sva nazaj. V Rena Majore greva na kosilo in nato na istoimensko plažo. Sprehodiva se po sipinah, piha močan veter, opazujeva kajtarje. Naslednji cilj je Costa Paradiso. Zapeljeva nad mesto, od koder je lep pogled na mestece in skalno obalo, nato se spustiva po strmi cesti skozi turistično, prazno vas do morja. Tu se začne urejena pohodna pot ob morju. Tlakovana in ograjena potka se dviga in spušča ob skalnati obali. Dolga je 4.5 km, midva prehodiva le polovico. Zapeljeva se do Terme di Casteldoria. Čez reko je lesen mostiček in tu naj bi bili topli izvirki. Večeri se, zapeljeva se še do Slonje skale, ki je ob cesti do prenočišča v San Giovaniju. V prenočišču Janas Country houses malo odpočijeva, nato se zapeljeva do bližnjega mesteca Castelsardo. Večerni pogled nanj je res čudovit. Pisane hišice stojijo na vzpetini, nad njimi se dviga grad. Sprehodiva se po uličicah in spijeva kozarček rujnega.(207 km)

Nedelja, 28.4.-Po panoramski cesti se voziva mimo naselij Sorso in Senari čez hribe do Sassarija. Parkirava blizu parka republike in peš raziščeva mesto . Sassarijska katedrala San Nicola (Duomo)ima zanimivo, bogato okrašeno baročno pročelje s širokim stopniščem. Po ozkih ulicah se sprehodiva do mostu, pod katerim je simbol mesta-Fontana del Rosello. Nekoč naj bi ležala v soteski, obdani z gozdom. Danes stoji na široki livadi. Čeprav na ograji piše, da za ogled zaračunajo vstopnino, ni nikogar. Na trgu Italija prodajajo starine in izdelke domače obrti. Popijeva odličen kapučin, stojnice nama delno zakrivajo pogled na palačo dela Provincija. Skreneva malo iz poti v notranjost in si ogledava baziliko Svete Trojice Saccargia, ki je najpomembnejša romanska cerkev na otoku. Gradnjena je v lokalnem kamnu -črni bazalt in beli apnenec, v  toskansko romanskem slogu. Nekje na poti proti SZ naletiva na majhno trgovinico. Podjeten prodajalec nama spretno proda poleg vode, ki sva jo nameravala kupiti, še sardinski sir in slaščice pardulas. Na rtu Capo Falcone se nama ponuja pogled na dolgo, belo,  peščeno plažo Spelosa in na obalni stolp Torre del Falcon na otočku. Nazaj grede se voziva ob solinah in se ustaviva na čudoviti plaži Pazzona. V soncu s bleščijo beli, gladki kremenovi kamenčki, takoj jih začnem nabirati. Na žalost je odnašanje kamenčkov in peska s sardinjskih plaž prepovedano, tako da moj nabor ostane na plaži. Najin naslednji cilj je Capo Caccia, dolg polotok z visokimi klifi, znan po Neptunovi jami. Številni turisti smo razočarani. Jama je zaprta zaradi visokih valov. Skušava priti do zelene jame, Miro prepleza varnostno ograjo, a ga zaustavi nižje še ena ograja. S tem je ogled jam zaključen. Greva na krajši pohod do stolpa Buru in nad cesto se povzpneva ob robu klifov. Nekje na poti degustirava ribe. Pred Algerom se ustaviva na dolgi, peščeni plaži s sipinami in veliko morske trave na obali. V Algeru parkirava v pristanišču. Sprehodiva se po starem mestnem jedru v obzidju. Mesto je znano po izdelavi nakita iz rdečih koral. In res, notranjost trgovinic se blešči v rdeči barvi koral. Po ozkih, s kamenčki tlakovanih uličicah se sprehodiva mimo stolnice,  cerkve San Michele, trga Civica, nakupovalne ulice Karlo Alberto in po promenadi ob obzidju do stolpa dello Sperone. Prespiva v prenočišču z ogromnim vrtom Botique de Charme.   (220 km)

Ponedeljek, 29.4.-Po ovinkasti cesti ob obali občudujeva grmičke v barvnem spektru od rumene do zelene. Voziva proti jugu v mestece Bossa. Na desnem bregu plovne reke Temo, se po griču dvigajo barvne hišice. Nad njimi stoji grad Malaspina. Parkirava na levem bregu, ob zapuščenih hišah, nekdanjih strojarnah kož. Greva čez kamnit most-Ponte Vecchio. Na reki so privezani številni čolni.  Zgodaj je, zato je glavna ulica Corso Emanuele II, še prazna. Občudujeva balkončke z železnimi ograjicami. Fasade so okinčane s pobarvanimi velikimi konzervami, v katerih cvetijo rože. Komaj dobiva kavarnico za jutranjo kavico. Odpeljeva se proti notranjosti do Cuglierija na 500mnv. Ovinkaste uličice naju pripeljejo do cerkve Santa Marija della Neve. Od tu uživava v panoramskem razgledu na morje. Kmalu sva spet ob morju. Tokrat si ogledava naravni most, ki je nastal z erozijo apnenčaste obale, S`Archittu. Na poti proti Tarrosu jeva tuno in mečarico, za posladek dobiva sebadas, tipično sladico z rikoto. Ogledava si vasico San Salvatore z istoimensko cerkvico. Tu so snemali špageti vesterne. Zapuščena vasica ima nizke hišice s kamnitimi klopcami in široke ulice. Sledi ogled Tarrosa,  ruševin nekdaj cvetočega pristaniškega mesta s stolpom na gričku. Začetki mesta segajo menda vse do 1200let pnš, danes so na ogled ostanki bivališč, obzidja, kanalizacijski sistem, kaverne, svetišče, cisterne za vodo, korintski stebri.... Ogledava si še staro tradicionalno ribiško hišo, grajeno iz trsja. Pot naprej naju pelje skozi mesto Oristano, zato se ustaviva na kratkem ogledu starega dela mesta s stolnico. Na trgih in ulicah so razstavljeni keramični izdelki. Po ulici Corso Umberto prideva so stolpa Di Mariano ll, edinega ostanka nekdanjega obzidja.  Na trgu Eleonora naju premami sončno, toplo vreme, obsediva ob sardinjskem pivu Ichnusa. Po hitri cesti, ki je na Sardiniji brezplačna, se odpeljeva na jug. Za vasjo Arbus, znano po značilnih nožih, se povzpneva na planoto. Ovinkasta cesta naju pripelje do nekdaj rudarske vasi Ingurtosu. Cesta pelje skozi obok hiše, ves čas naju spremljajo ostanki rudarske industrije. Strma, ovinkasta, na koncu makadamska cesta naju pripelje do obale. Nov BMW je obtičal ob cesti. Prosijo naju za pomoč, na Xsarico pritrdijo kleme, a  limuzina ne vžge. Ob dolgi obali Piscinas je parkiranih kar nekaj avtodomov. Sprehodiva se ob dolgi obali, ob njej so sipine in v morje se izliva reka Piscinas.   Prespiva v avtu na plaži. (230 km)

Torek, 30.4.-Po jutranjemu sprehodu po sipinah in plaži se odpeljeva nazaj v hrib do glavne ceste. Cesta naprej naju pelje mimo nasadov hrastov plutovcev. V rudarskem mestecu Fluminimaggiore se ustaviva na zajtrku, za mestecem je spomenik rudarstvu.  V Antasu sva prva, plačava vstopnino- 5€na osebo. Ogledava si ostanke templja, postavljenega na svetem nuraškem kraju in plutovec, star več kot 200let. Čez prelaz 550mnv se spustiva proti južni obali, imenovani Costa del Sud. Potujeva skozi nekdanja rudarska mesta, bereva v vodičih, da imajo vodene oglede po rovih rudnikov svinca in cinka, ki so nekoč zastrupljali ljudi in onesnaževali okolico. Preden doseževa obalo, se ustaviva v restavraciji s sardinskimi specialitetami, Miro naroči mallureddus- sardinske njoke. Končno sva na južni obali, na Capo Spartivento. Lesene potke vodijo mimo slanih jezerc do peščenih plaž. Po sipinah je hoja prepovedana, zato se po stezicah povzpneva na bližnji svetilnik. Po skalnem hribčku je veliko stezic, sprehodiva se ob klifih. Naslednji postanek imava na plaži v Bathiji, povzpneva se do stolpa, ki je zaprt zaradi obnove. Uživava v pogledu na okoliške peščene zalive. V Nori,  znani po arheoloških najdiščih in mozaikih,  se sprehodiva po plaži, kafetkava pri cerkvici San Eficio. Naslednji dan bo festival San Eficio, povorka bo iz Cagliarija v to cerkvico prinesla kip svetega Eficija. Vsako leto praznujejo ta dan na spomin, ko je bila iz Sardinjije pregnana kuga. Večeri se, zapeljeva se do Cagliarija, na obrobju mesta imava rezervirano prenočišče. (221 km)

Sreda, 1.5.- Že navsezgodaj se odpeljeva do centra. Že na poti srečujeva okrašene vozove, ki se zgrinjajo v center mesta. Ogledava si Bastion san Remy, obzidan star del mesta na hribu. Pogledava v stolnico, po uličicah prideva do slonjega stolpa, vidni so ostanki dvižnih vrat. Spustiva se do trga Jenne, kjer se zbirajo okrašeni vozovi. V cerkvi San Eficio je pripravljen kip svetnika, ki ga bodo nosili v povorki. Ogledava si katakombe, nato začne povorka. Volovje vprege so okrašene, na njih sedijo domačini v narodnih nošah. Predstavljajo različne pokrajine otoka. Za njimi se vali konjenica, nato kip in ogromno ljudi v narodnih nošah. S seboj nosijo napise in prapore , katera okrožja zastopajo. Komaj se prerineva do promenade Roma, ulico potresajo s cvetovi in povorka kroži po mestu. Kar nekaj časa nama vzame, da se odpeljeva iz mesta. V bližini mesta Barumini si bova ogledala največjo nuraško utrdbo  Su Nuraxi. Za vstopnici čakava pol ure (12€ na osebo). Vsake pol ure je voden ogled ruševin. Malo sva skeptična, a kasneje se izkaže, da zunanji kup ruševin skriva neverjetno ohranjen stolp iz 1500let pnš in utrdbo s štirimi stolpi iz 7. stol. pnš. čez obrambni zid se spustimo na dvorišče. Ogromni kamniti bloki še danes trdno stojijo drug na drugem brez malte. Panoramska, ovinkasta cesta se vije čez hribe in doline skozi vasi Serri, Seui, Lanusei in končno prispeva k morju v Arbatax, kjer si ogledava rdeče granitne skale, ki štrlijo iz morja.    (220 km)

Četrtek, 2.5.- Prespiva v Girasole, v bližnjem baru imava zajtrk. Natakarica pozna Slovenijo in je navdušena nad Bledom. Dan je sončen, topel. Zapeljeva se do St. Maria Navareze in martinčkava na prazni mestni plaži s kamenčki. Ne za dolgo, zapeljeva se nad vas na razgledišče, kjer je začetek številnih pohodnih poti. Midva se podava nad skalnimi zalivi do PedraLonga, štrleče skale tik ob obali. Potka je dolga nekaj čez 5km, nazaj grede Miro išče stezico, ki bi vodila do morja. Ker ni s kopanjem nič, se odpeljeva za Baunei, lepo mestece v pobočju hriba. Na terasi s  pogledom na dolino pojeva pico, popijeva sardinjsko pivo in že vijugava čez prelaz v drugo dolino. Garmin naju zapelje po luknjasti, skalni cesti do vhoda v eno jamo, obrneva in najdeva veliko parkirišče za pohod v Cala Galoritze. Pred vhodom v dolino pobirajo vstopnino (6€ na osebo). Skalna potka se dvigne čez prelaz in spusti v sotesko. Tik nad obalo se dviga kamnita špica, visoka 168m, po njej se vzpenjajo plezalci. Pod nama je čudovita bela plaža  s turkiznim morjem. Spustiva se po skalnatih vklesanih stopnicah, na gladkih skalah se sončijo številni pohodniki.   (56 km)

Petek, 3.5.- iz Girasole se spet zapeljeva mimo Bauneia proti Orseiu. Nekje ob cesti je velik piknik plac, ustaviva se in nad njim je razgledišče s pogledom na okoliške hribe in doline. Nato zavijeva v dolino reke Codula di Luna. Spuščava se po soteski in prideva do parkirišča, kjer se cesta konča. Po desnem bregu reke se spuščava počasi do mostička in po lesenih stopnicah skoraj do struge. Voda ponikne, ponikne tudi steza in po strugi preko velikih kamnov vijugava po soteski. Steze ne dobiva več in po treh urah sva v zalivu Cala Luna. Veliko turistov se pripelje sem z ladjico iz turističnega mesteca Cala Ganone, iz mesteca vodi tudi pohodna pot. Velik peščen zaliv je poln. Oblačno je in piha, se ne vrževa v morje. V zalivu je jezerce, za jezercem gostišče. Greva na zaslužen panin s pršutom in kafečkom. Vračava se, pred nama hodita koprčana, drugih pohodnikov ni. Na srečo slediva ves čas stezici, ki vodi nad strugo. Po dveh urah sva nazaj. Zapeljeva se na glavno cesto in se spustiva 3 km iz glavne ceste v vas Urzulei. Iščeva gostilno. Povejo nama, da je čas med kosilom in večerjo ko je kuhinja zaprta. Podjeten lastnik nama ponudi, da nama pripravi bišteke in solato. Njami. Po panoramski cesti Orientale Sarda se peljeva po odmaknjenih gorskih dolinahz barvnimi hišicami v pobočjih. Najvišji prelaz je na 1o17mnv. Ovinkasta cesta je ponekod vklesana  v skalo. Ustavljava se na razglednih točkah na dolino in hribe Sapramonte. Pri mestecu Dorgali se zapeljeva skozi tunel in do Cala Ganone, turistično mestece s plažami, restavracijami, hoteli...(108 km)

Sobota, 4.5.-Zapeljeva se v dolino reke Flumineddu. Ob cesti so vinogradi z nizko trto. Danes bova obiskala ruševine nuraške vasi Tiscali. Po skalni poti se strmo dvigneva na prelaz, nato naju gozdna pot pripelje v dolino. spet se strmo dvigava in po uri in pol sva pri v velikem podoru gore, kjer se skrivajo ruševine (vstopnina 5€ na osebo). Spustiva se v podor in obhodivaruševine po urejenih potkah. Ni kaj dosti videti, a lokacija je neverjetna. Nazaj grede me Miro pelje po drugi, strmi poti. Lezeva čez skale, kmalu se pot konča in morava nazaj. Pri parkirišču je rekica, v njej se ohladiva. Nekje na poti proti Oroseiu se ustaviva na ribjem kosilu. Začne deževati. V bližnji slaščičarni počakava, nato se zvedri. Na plaži Cala Comino je ogromno morske trave, ki v visokih plasteh prekriva peščeno plažo, zadaj so sipine, po katerih se sprehodiva. Med Santa Lucio in La Caletto je dolga peščena plaža. Miro se odloči za kopanje, čeprav se spet zoblači in piha. Zadnji postanek imava na dolgi plaži v San Teodoru. Hitiva v Golfo Aranci, kjer izplujeva ob 21h proti Livornu (184 km)

Nedelja, 5.5.- Ob 8h pristanemo, doma sva okoli 15ure. (490 km)    (skupno 2426km)