Romunija, 26. 10- 3. 11.2018

Pred leti sva si ogledala Bukovino na severovzhodu. Presenečena sva bila nad dobrimi cestami in čistim okoljem. Tokrat sva naletela na malo manj dobre ceste. Velika je  razlika med urejenimi središči mest in revnim podeželjem, med novodobno generacijo v kavarnicah z drago kavo in starko na zbiti klopci pred plotom.

Petek, 26.10.- Prejšnji večer sva že vse spakirala, zato se po službi ob 13h vsedeva v avto in odpeljeva. Ob 15h prečkava mejo na Obrežju, ob 18h čakava celo uro v Lipovarju na meji s Srbijo. Okoli 21h peljeva mimo Beograda, okoli polnoči sva na mejnem prehodu Vršac. Na meji sva sama, romunsko vinjeto sva kupila preko spleta www.roviniete.ro (7€ mesečna vinjeta), tako da hitro nadaljujeva proti Temišvarju.  14 km pred ciljem se ustaviva v mestu Sag. Parkirava v bližini jezerca in prespiva v avtu.

Ta dan sva prevozila  804km

Sobota, 27.10.- Po jutranjem sprehodu ob jezeru se odpeljeva v Temišvar. Zaradi svoje habzburške arhitekture mu pravijo tudi Dunaj v malem.Mesto je znano po začetku vstaje proti diktatorju Ceausescu. Po mestu še vedno vozi tramvaj. V centru si ogledava tri večje trge - trg združitve, trg svobode in trg zmage.  V menjalnici menjava € v Leje (1E-4.63Lej). Do Hunedoare se voziva po slabi, ovinkasti  cesti tri ure.Najin cilj jesrednjeveški grad Matije Korvina, oziroma kralja Matjaža(vstopnina 25lei na osebo). Grad vladarja madžarskega kraljestva in Češke iz 15. stoletja stoji na vrhu mesta na skali . Do njega preko globoke kotanje vodi nekdaj kamniti most. Menda je tu živel tudi okrutni vojvoda vlaške Vlad Tepeš, ki nam je znan kot grofa Drakula. Takoj ob vhodu je medvedja jama, v kateri so menda res imeli medveda, sredi  kamnitega dvorišča vodnjak. Ena od vrat vodi v viteško dvorano.

V mestu poiščeva restavracijo z romunsko hrano. Najbolj mi dopade, da je ena od posebnosti romunske kuhinje priloga- polenta, če drugače ne naročiš. Ta dan poskusim polento z jogurtom in sirom. Odpeljeva se iz mesta, ki je  bilo v davnih časih središče izkopavanja in obdelovanja železa, železove rude so bili polni bližnji hribi. Hunedoarske sablje so slovele po vsej srednjeveški Evropi. Ceausescovi časi so iz kraja naredili središče težke industrije. Danes se ob cesti počasi rušijo nekdanji železarski obrati in podirajo  dimniki. Pozno popoldne prideva v Albo Iulijo, mesto s citadelo.Utrdba iz 18. toletja je zgrajena iz rdeče opeke.  Ima 6 vrat, najbolj znamenita so Karlova vrata, skozi katera vstopiva. Znotraj dvojne zvezdaste utrdbesi ogledava romunsko pravoslavno katedralo, zgrajeno za kronanje kralja Ferdinanda in kraljice Marije. V njej je grob madžarskega vojskovodja, ki je leta 1456 porazil Turke. Poleg stoji še krščanska cerkev sv. Mihaela, v kateri so sarkofagi znamenitih oseb.  Ob kavi (ki ni vedno tako dobra kot piše v vodičih), preko bookinga rezervirava hostel v Sibiu. Po uri vožnje sva v mestu. Smart hostel (28€ soba z zajtrkom) je v stari hiši pod glavnim mestnim trgom. Ogledava si ohranjeno srednjeveško mestno jedro s čudovitimi trgi, povezanimi s podhodi.       357km

Nedelja, 28.10.- Ob 8. uri sva na poti. 4km iz mesta je Astra,  muzej na prostem (5€ na osebo). Na ogromnem področju ob jezeru so  hiše iz različnih delov države, mlini, cerkve, predstavljene so različne kmečke obrti, pripomočki...Ker sva zgodnja, srečujeva le malo obiskovalcev. Ta dan naju čaka vožnja po najbolj spektakularni gorski cesti, Transfaragas.  V gorovju Fagaras v Krpatih je Ceausescu ukazal zgraditi cesto, ki bi omogočala hitri prehod vojske ob ruskem vdoru.  Ostri in strmi ovinki naju pripeljejo najprej do spodnje postaje žičnice, ki ta dan ne vozi. Parkirava in se peš odpraviva strmo v hrib do 68m visokega slapu Balea. Po dobri uri hoje sva nazaj pri avtu. Pred tednom dni je zapadel sneg, na najino srečo nanj spominjajo le še kupčki ob cesti. Na vrhu prelaza, na višini 2044m, tik pred predorom, je veliko plačljio parkirišče. Ob njem so druga ob drugi stojnice s hrano in domačimi izdelki. V močnem vetru in mrazu obhodiva jezero Balea. Miro je načrtoval pohod na prelaz, od koder se odpre pogled še na manjše jezerce . Zaradi snega, moje prepočasne hoje in ker ne ve točno, kam, se premisli. Kupiva palačinke z borovničevo marmelado in jih omlativa v avtu. Spustiva se na drugo stran prelaza. Cesta postane slabša. Ustaviva se pri jezu Vivraru, čezenj pelje cesta na drugo stran doline.  Zagledava ruševine gradu Paianer, ki stojijo na vrhu hriba nad dolino. Brala sva, da je to resnični grad Drakule, le da so od njega ostale le še ruševine. Do gradu vodi iz ceste  potka s 1400 stopnicami. Parkirava, ogovorijo naju slovenci, ki so pravkar hoteli na grad. Pravijo, da so vhod zaprli, čeprav je ura šele nekaj čez 16. Naslednjo postanek imava v kraju Curtea de Argeş. Ogledava si mestno katedralo in samostan. V naslednjem mestu  Bran je istoimenski grad že zaprt.  Mestece je polno kavarn in turistov. Po 21h prispeva v Brasov. Preko Bookinga sva si rezervirala prenočišče v Casa Teresa (25€ soba) v središču starega mesta.  Sprehodiva se do glavnega trga  z znamenito črno katedralo.    313km

Ponedeljek, 29.10.- Po zajtrku v prenočišču se odpraviva na sprehod po mestu. Na ogromnem glavnem trgu uživava na soncu ob jutranji kavi.  15 km iz mesta  pri kraju Timisu De Jos se odpraviva v gorovje Piatra Mare. Pešpot se vzpenja skozi gozd. Hodiva ob jeklenicah, ki večkrat prečkajo reko. Na drevesih so postajališča, ki služijo prestopanju na drugo jeklenico, vseh je okoli 20. V dolini je namreč najdaljša zipline v Romuniji. Po uri hoje sva pri vhodu v sotesko 7. lestev. Na žalost je zaprt. Miro spleza čez ograjo kake dva metra nad reko. Ne preostane mi drugega, kot da mu sledim. Po ozkem kanjonu so speljani mostički in tik ob slapovih lestve, visoke odvisno od višine slapov. Ozek kanjon naju pripelje do doline, tu se pot razcepi. Naprej vodi do koče, kake 2 uri hoda, druga je krožna, ki naju bi pripeljala na izhodišče. Odločiva se za povratek nazaj  skozi sotesko, vrata v kanjon so čudežno odprta. Prvi navdušenci za zip po dolini že čakajo. Po poti navzdol srečava veliko pohodnikov.Odpeljeva se v Busteni, zimsko turistično središče sredi Krpatov. Parkirava pri spodnji postaji gondole.  Nameravala sva pešačiti do zgornje postaje , a izveva, da samo ena smer traja kar 4:30 ure hoje. Ker tudi gondola ne vozi, se odločiva za krajši pohod do slapu. Na poti je veliko sprehajalcev. Po dobri uri sva nazaj. Pomalicava na velikem travniku s pogledom na vrhove . V Sinaji si nameravava ogledati grad Peles, menda najlepši romunski grad, zgrajen v nemškem slogu.Žal je tudi ta zaprt, zato si ga ogledava le od zunaj. Postavljen je na griček sredi velikega travnika.  Cestica naju vodi skozi nekakšna vrata v obzidje in  mimo poslopij, ki so nekdaj pripadali gradu. Danes so spremenjena v gostišča. Greva mimo gradu Pelisor in prideva na teraso pred gradom. Za ogled je odprto le notranje dvorišče. Pod gradom so stojnice z domačo obrtjo. Peš se spustiva do mesta in do samostana. Ogledava si majhno cerkvico, ki je polna fresk  in ikon. Večeri se, odpeljeva se do cilja današnjega dne, Vulkani Noiroiosi .  Ko zavijeva iz glavne ceste, naju čaka 12 km zelo slabe, ozke,valovite ceste strmo v hrib. V trdi temi prispeva do križišča. Kažipot kaže smer za Vulcani Mici in Vulcani Mari. Ker do Mari vodi asfaltna cesta in sva v vodičih brala, da so največji, se odločiva za to smer. Cestica naju priplje do velikega parkirišča in gostišča. Mislila sva, da je pokrajina zapuščena in sva nameravala prespati v avtu. Gostišče je odprto in greva  na pivo. Domačin pokliče gospodarico, zmenimo se za prenočišče (20€ soba z zajtrkom).          238km

Torek, 30.10.-Po močnem zajtrku si ogledava pobočje vulkanov, ki je oddaljeno le 100m. To niso pravi vulkani, saj ne bruhajo lave in niso odvisni od magmatske aktivnosti. So blatni vulkani, plin prihaja iz globine okoli 3km skozi glinasto prst in podzemno vodo. Blato, ki ga tvorijo, pride na površje, v stiku z zrakom se posuši in tvori koničaste strukture, podobne vulkanom z blatnimi kraterji.  V kraterjih se ustvarjajo balončki, ki smrdijo po nafti.  Blato, ki teče po pobočju, je ustvarilo brazdasto, razpokano pokrajino v obliki ogromnega kroga. Zapeljeva se nazaj do glavne ceste in naprej proti Buzao in mimo Braile. Takoj za mestom se vkrcava na  trajekt čez reko Donavo. Pripeljeva se v Tulceo. Poiščeva gostilno Central, naročiva tradicionalni jeditochituro in fripturo. Res dobro kuhajo. Po dolgem času si naročim tortico. Njami. Sprehodiva se ob Donavi in obiščeva info center. Odpeljeva se naprej in takoj iz mesta vidiva modre in zelene hišice na hribčku. Zapeljeva se ob vznožje, ogledava si muzej ribiških hišic iz porečja Donave (30lei).  Najin cilj za ta dan je vas Murighiol, tipična vasica delte. Takoj na začetku vasi najameva hišico, krito s slamo,  v penzionu La Tavi (26€). Z lastnikom se zmeniva še za izlet s čolnom za naslednji dan. Večeri se, midva imava v načrtu še ogled Cetatea Halmyris nedaleč iz vasi. Razvaline si ogledava s svetilko. Utrdba in naselje sta nekdaj ležala ob izlivu Donave v Črno morje. Pokukava v baziliko, v izkopu v njej so menda odkrili okostja dveh krščanskih svetnikov.                     290km

Sreda, 31.10.- Pripraviva si zajtrk v veliki jedilnici, sprehodiva se do enega izmed številnih kanalov, v vaški gostilni spijeva kafe, nato se dobiva z lastnikom. Odpeljemo se do priveza. Peljemo se mimo poletne rezidence nekdanjega diktatorja. Lastnik pove, da so kanale okoli rezidence zaprli za ves promet, ko je tu letoval . Peljemo se mimo vasi Uzlina, ki je bila pred leti poplavljena iz zapuščena. Labirinti kanalov nas pripeljejo v tri velika jezera. Območje je pravi raj za opazovalce ptic. Ravno so odcveteli lokvanji . Po treh urah vožnje se izkrcava, poiščeva restavracijoin se okrepčava ob ribiškem meniju. Na poti do Jurilovice se ustaviva pri ruševinah Enisala. Trdnjava je strateško postavljena na vzpetino. Zgrajena je bila  v 14 st. za nadziranje gibanja sovražnih enot na morju in kopnem. Ob njej je majhen muzej z arheološkimi najdbami. Pri Citaiei Histrii, ogromnem področju grško rimskih ruševin, sva ob 17h. Ravno zapirajo. Ko pripeljeva ob Črno morje se peljeva najprej mimo ogromne rafinerije nafte.  V počitniškem mestu Navodari  sva ob temi. Parkirava ob cesti, poguglava in rezervirava prenočišče Casa Servus (20€). Mesto je zapuščeno, zaživi poleti. Komaj najdeva odprto gostišče. Sama sva, naročiva odlične girice.                              190km

Četrtek, 1.11.- Zapeljeva se do Constante, starodavne metropole in največjem pomorskem pristanišču Romunije. Legenda pravi, da je v njej pristal Jason z Argonavti, ko je našel zlato runo . Na trgu spijeva kavo z rogljičkom in se prehodiva  po široki promenadi ob morju. Južno v Eforte Nort rezervirava spa. Zapeljeva se še do znanih plaž Olimp in  Jupiter. Nazaj grede v Costinesti komajda dobiva odprto restavracijo. Večer preživiva v bazenu v MirageMedspa hotelu.                              55km

Petek, 2.11.- Jutranje kopanje. Čakam receptorko za namakanje v  zdravilnem blatu iz bližnjega jezera. Kljub urniku, da začnejo ob 8h, ni nikogar. Po zajtrku se odpeljeva po avtocesti v Bukarešto, tri ure vožnje daleč. Parkirava v coni 1 ( 4 ure - 10 €), blizu najbolj znane stavbe v mestu, parlamenta. Do njega vodi široka avenija, ki jo obdajajo jesensko obarvana drevesa , po sredini so nanizani vodometi. Star del mesta je poln lepo obnovljenih baročnih stavb, sprehodiva se do stare cerkve, srečava se z Aleksandro, popotnico, ki sva jo spoznala na Srilanki.Okoli 17h se odpeljeva iz mesta. Ceste so zabasane, na vsakem križišču stoji policaj, ki usmerja promet. Do avtoceste lezemo dobro uro. V Horezu sva ob 22h.   Samostan, v katerem oddajajo sobe, je zaprt. Prespiva v avtu.   (457km)

Sobota, 3.11.-Navsezgodaj je samostan že odprt. Vstopiva skozi spodnja vrata, odpre se pogled na dobro vzdrževano zgornje obzidje in potko, ki vodi do na hribčku obzidanega samostana. Tudi zgornja vrata v obzidju so že odprta, na začetku so na desni sobice za turiste, više še ena vrata, ki vodijo na dvorišče, obdano s stavbami za nune. Samostan je mojstrovina stila Brančanov in je na seznamu UNESCO-ve kulturne dediščine. Freske in ikone krasijo notranjost.Iz cerkve  se sliši petje.Domačini prinašajo darove- pogače. Okoli 10h sva v mestu Horezu. Ob cesti stojijo stojnice z domačimi izdelki. Čez štiri ure prečkava  romunsko - srbsko mejo, čez pregrado  zapeljeva v Djerdapski narodni park. Reka sevedno bolj oži. Stisnjena med Balkan in Karpate dobiva Donava podobo fjorda, sotesko imenujejo Železna vrata. Zagledava Trajanov obraz, vklesan v nasproti stoječe skalne stene. So spomin na rimskega cesarja, ki je dal vklesati prvo cesto v pečine,  da je ožino naredil prehodno za svoje čete in oskrbo.Ob vhodu Donave v sotesko stoji obnovljena trdnjavaGolubac.Pod njo je veliko parkirišče s parkom. Ravno ga zapirajo, varnostniki naju ne pustijo niti peš do reke. Ob 17h voziva mimo Beograda, okoli 19h sva na meji s Hrvaško, ob 2uri zjutraj sva doma.  1070km

Prevozila sva ~3800km