Severna Španija

Severna Španija, 10.5.-8.6. 2025

Sobota, 10.5.:

Dan, namenjen prevoziti čim več km. Ob 8h se odpraviva od doma, ob 11h sva pri Padovi, ob 17h na meji s Francijo. Cestnine čez Italijo -68€. Zvečer sva pri Arlesu. Prkirava južno od mesta ob kanalu reke Rone. Sprehodiva se po kolesarski stezi ob kanalu. Komarji naju preženejo v kamper.

Prevoženih 995km

Nedelja, 11.5.:

Zjutraj je mrzlo, 13°C. Voziva po ravnicah narodnega parka Camarque proti Aiques Mortes. Parkirava blizu stolpa Carbonniere. S kolesom se zapeljeva do stolpa iz 13. stoletja

Nahaja se na cesti, ki povezuje Aigues-Mortes s sredozemskim morjem, nekoč je služil za zaščito dostopa do mesta ter nadzor okolice. S kolesom se peljeva do dobro ohranjenega mestnega obzidja s štirimi vhodi. Sprehodiva se po starem delu mesta. Sredi glavnega trga stoji kip francoskega kralja Ludvik IX, ki je ustanovil mesto. Ogledava si cerkev Notre-Dame des Sablons, nekdaj kraj molitve za odhajajoče na križarske vojne. Peljeva se po narodnem parku, polnem jezerc s flamingi in raznovrstnimi ptiči. Nato po rodovotni pokrajini, polni polj pšenice, oljčnimi nasadi, vinogradi, nasadi breskev...Mimo Barcelone in do samostana Monastir de Santa Maria de Poblet (vstopnina 8€ na osebo). Cistercijanska opatija v Kataloniji je ena največjih v Španiji. Sestavljen je iz treh ograjenih prostorov, obdanih z obrambnim obzidjem. Zunanji prostor vsebuje skladišča, delavnice, stanovanja za delavce. V tem ograjenem prostoru se nahaja tudi gotska kapela Sant Jordi. Utrjena Zlata vrata vodijo do drugega ograjenega prostora, ki ga sestavlja Plaça Major , okoli katerega stojijo ostanki bolnišnice za revne, romanska kapela Santa Caterina in zakladnica. Notranji ograjeni prostor je utrjen in vključuje križni hodnik, samostanske sobe in cerkev z grobnicami iz alabastra katalonskih in aragonskih kraljev. Po ogledu se peljeva proti Zaragozi. Zapeljeva iz avtoceste (voziva se le po avtocestah, ki nimajo cestnin). Prenočiva v mestecu Aitona na parkirišču pri stadionu. Na kanjo- malo točeno pivo. 613km

Ponedeljek, 12.5.:

Sva v pokrajini Aragon. V Zaragozi parkirava severno od trga Cezare Augusto, poimenovanega po ustanovitelju mesta. S kolesom se zapeljeva v center. Ogledava si mestni forum, terme, rečno pristanišče ter arheološke ostanke iz rimskega cesarstva. Greva na trg Nostra Senora del Pilar z istoimensko baziliko. Mimo La Lonje, renesančne stavbe greva do kamnitega mostu Ponte de Piedra. Sprehodiva se na trg del Seo s katedralo Salvador Le Seo. Na mestni tržnici nakupiva sadja, posediva ob kanji in tortiliji. S kolesom po ulicah mesta do palače Aljaferian iz časov muslimanske okupacije. (6€ na osebo). Malo sva razočarana, v bistvu je tu bolj razstava umetnin Goje. Do vana in naprej v park Parque natural de la Bardenas Reales. Po 35km krožni poti si ogledava južni del parka Bardena Negra, pokrajino z erodirano rdečkasto glino in apnencem. Ustavljava se ob poti in slikava El Rallon, Pisquerro, Cabezo de Castil de Tiera... Povzpneva se še na par razgledišč in nazaj proti info centru in v Viana, mestece na hribu, kjer se priključiva znanemu Camino Frances. Zvečer se sprehodiva do starega dela mesta. Skozi mestna vrata greva do cerkve Santa Maria in do ruševin katedrale San Pedro. Posediva ob kanji-malo točeno pivo. Prespiva na parkirišču za kamperje malo izven mesteca. 374 km

Torek, 13.5.:

Sva v pokrajini La Rioja, znani po odličnih vinih. Zjutraj se spustiva v Logrono. Ogledava si staro mestno jedro ob reki Ebro. Čez Puente di Piedra do cerkve Santiago el Real in St.Maria de Palacio z osmerokotnim stolpom. Po peš ulicah mimo cerkve Santiago el Real do Mural de Rudin in Puerta Revelin do Placa del Mercado in stolnice iz 15st.- St.Maria le Redonda z baročnima zvonikoma. Zapeljeva se do Najere. Zgodovinski center mesta leži med slikovito skalo iz rdečega kamna in reko Najerillo. Na vrhu skale so ostanki nekdanje trdnjave. Na bregovih reke stoji samostan Santa María La Real (vstopnina 5€). Cerkev hrani rezbarski kor, visok oltar z romansko podobo Santa María La Real, kraljevi panteon z grobnicami približno tridesetih monarhov. Najbolj fascinantna je jama, kjer se je po legendi prikazala Devica Marija. Naslednji postanek imava v Santo Domingo de la Calzada, spet enemu od mnogih mestec, ki so bili ustanovljeni na Jakobovi poti do Santiaga. Na ulici se odvija prireditev, mladi fantje in dekleta ovijajo trakove okoli stebra. Oblečeni so v tradicionalna oblačila. Zraven je pokušina vin iz posebne steklenice z lijem. Poskusiva še mehki sir Burgos. Sprehodiva se do stolnice iz 11.st., katere posebnost je kokošnjak s potomci bele kure in petelina, ki naj bi nekoč rešila življenje po krivici obešenemu mladeniču. Mestece je dobilo ime po puščavniku Domingu, ki je tu ustanovil bolnico in most čez reko Oja za romarje. Potujeva v največjo špansko pokrajino, Kastilijo in Leon. Ustaviva se pri kartuziji Miraflores . Med zakladi kartuzije so leseni kip sv. Bruna, leseni korni sedeži, zlat oltar in ležeči podobi kralja Juan II. in njegove žene Izabele Portugalske iz alabastra. Nato si ogledava Burgos. Vstopiva skozi slavolok Svete Marije, ki povezuje most Svete Marije čez reko Arlanzón s trgom Plaza del Rey San Fernando, kjer stoji mogočna gotska katedrala. Ta dan je vstop prost. Je vredna ogleda, od fasade, apel, vitraž, skulptur, grobnic, umetnin... Odpeljeva se v 15km oddaljeno vasico Tardajos, ki ima postajališče za kampreje. 160Km

Sreda, 14.5.:

Odpeljeva se v Leon. Parkirava na Z strani mesta pri železniški postaji na velikem parkirišču ob večnamenskem centru. Peš čez most Puente de los Leones čez reko Bernesga. Prideva do Palazio de la Gusmanes – renesančne stavbe iz 16.st. Za ogled se moraš prej dogovoriti. V bližini je modernistična stavba Casa Botines arhitekata Gaudija. Ogledava si dele mestnega obzidja, romansko cerkev San Isidoro iz 11.st. s kraljevim panteonom, kjer je pokopanih 23 leonskih kraljev in kraljic, poslikanim stropom ''sikstinska kapela'', križnim hodnikom, kapelo relikvije svetega Izidorja, muzejem. Greva do gotske stolnice St.Maria de la Regla z visokima zvonikoma. Pod J pročeljem so ostanki rimskih term. Ob obzidju se sprehodiva do trga San Martin, nato do samostana in nekdanje bolnišnice za romarje San Marcos. Zdaj je tu luksuzni hotel. Odpeljeva se v Astrogo. Po širokih stopnicah se povzpneva do trga Espana z mestno hišo. Na pročelju stavbe je kraljevi grb ob straneh ure avtomatski figuri, oblečeni v tipična regionalna oblačila, vsako uro tolčeta s kladivom. Greva še do škofovske palače, ki jo je zasnoval Gaudi in do stolnice Santa Maria z lepim vhodnim portalom. Na njem poiščeva Jakoba, ki je ves čas prisoten na tej Jakobovi poti. Zapeljeva se v vas Castrillo de los Polvazares z glavno ulico, tlakovano s kamni in hišami, grajenimi iz okoliških rdečkastih kamnov. Še ogled Ponferrade. Zgodovinsko jedro mesta z mestno hišo na plaza Mayor leži pod templarskim gradom. Ogledava si še cerkev San Nicolas el Real, samostan de la Anunciada, cerkev Santo Tomas de las Ollas. Naveličana mest se zapeljeva v nacionalni park Las Medulas. Parkirava v vasici Carucedo ob istoimenskem jezercu. K sreči je v vasici trgovina, kupiva kruh. Ob njej je vaška gostilna. Posediva pozno v noč- ob pivu in ocvirkih- ob 10h zvečer je še dan. Ponoči začne močno deževati, naslednje jutro je mrzlo, 10°C. 321km

Četrtek, 15.5.:

Zapeljeva se v hrib za vasico Las Medulas. Parkirava malo pred vasjo pri pokopališču, kjer so že kamperji. Peš se odpraviva po pešpoti v hrib mimo razgledišča la Frisga, mimo vasi Orellan, do istoimenskega razgledišča na pokrajino. Rdečkasti hribi so ostanki starodavnih rimskih rudnikov zlata, ki jih je UNESCO razglasil za svetovno dediščino. Največji rudnik takratnega časa je imel domiseln sistem, imenovan "ruina montium", ki je s silo vode drobil zemljo in razkrival zlato. Dve stoletji tovrstnega rudarjenja sta povzročili nastanek nenavadnega reliefa. Pokrajino sestavljajo erozijski jarki rdeče gline, stolpi in podzemne galerije, obdanimi z nasadi kostanjev. Poti vodijo do jam, Cueva Encantada (Začarana jama) in Cuevona (Velika jama).Greva v rov z galerijo v steni Orellan (6€ na osebo). Vzpneva se do Campo de Brana, mimo ostankov vodnih kanalov. Hodiva pod hribom Placias, se povzpneva na razgledno točko Reipigo in do razgledne točke Pedrices. Po stezici se vzpneva še med rdečkaste stolpe. Po treh urah in 13 prehojenih km sva spet pri vanu. V dobro ohranjen center Villafranco del Bierzo prideva po ozki enosmerni uličici. Parkirava pred samostanom San Nicolas el Real - v delu samostana je sedaj hotel. Čez glavni trg greva do cerkve St Francisco. Vse je zaprto. Greva do Puerte del Perdon, mimo gradu in po uličici Cale del Aqua do Gardin de la Meda . Čez srednjeveški most zapuščava mestece in se zapeljeva v pokrajino Galicija v Lugo, mesto z bogato rimsko zgodovino. Ohranjeno je 2km obzidja, rimske terme, rimski most. Obiščeva katedralo s kipom Virgen de los Ojos Grandes . Prenočiva na parkirišču za kamperje. 130km

Petek,16.5.:

Megla, 10°C. Sva zgodnja, ob 7h že startava za Santiago de Campostela, cilj mnogih romarjev, tudi mene pred tremi leti, ki se podajo po eni od mnogih Jakobovih poti. Vsa brezplačna parkirišča so polna, parkirava pri kapeli Sant Blas. Greva na Plaza del Obradoiro s palača Raxoi, razkošnim Hostal de los Reyes Católicos, ki naj bi bil najstarejši hotel na svetu in znamenito katedralo, kjer naj bi bile pokopane relikvije apostola Jakoba. Ker je še zgodaj, je le malo romarjev. Greva v katedralo, ogledava si Portik slave, objameva Santiagovo figuro na glavnem oltarju, se spustita v kripto, prižgeva svečko za zdravje vseh nama dragih in posediva pod mogočnimi orglami s pogledom na ogromen kadilnik, ki ga zanihajo le ob velikih praznikih. Sprehodiva se po mestecu, se ohladiva ob kanji in spet z vanom naprej. Ustaviva se na Playa de Brona, pojeva kosilo in se sprehodiva po dolgi, peščeni plaži. Do ribiškega pristanišča pri mestecu Muros je še veliko peščenih plaž. Midva se ustaviva v pristanišču na velikem brezplačnem parkirišču. Promenada naju pripelje do mesta s stavbami, obrnjenimi proti pristanišču. Stavbe so pretežno bele, visoke največ tri nadstropja, spodaj so bari in trgovinice, nad prvim nadstropjem so zastekljene "galerije". Naslednji postanek je malo iz glavne ceste na Lagao de Louro. Čez sipine prideva do dolge peščene plaže. Zadaj je še ena laguna, Carnota. Do nje prideva po lesenih mostičkih čez močvirje in sipine. Ko se vračava na glavno cesto, si ogledava še najdaljši, 35m dolg, Horreo. To je žitnica na stebrih, značilna za to pokrajino, zgrajena iz lesa ali kamna. V kraju O Pindo parkirava pri cerkvi. Kljub pozni uri začneva pohod na Monte Pindo. Steza vodi ob zaobljenih granitnih skalah, bodečem grmičevju in številnih izvirkih. Na vrhu malo poplezava po gladkih skalah do razgledne točke A Moa, na 627 metrih nadmorske višine. Gladka skala ima na vrhu izdolbene okrogle bazenčke z vodo. Lepi pogledi na Atlantski ocean in obalno panoramo. Gora velja za mitski kraj s številnimi legendami o starodavnih prebivalcih, Keltih, in o magičnih lastnostih območja. Sveto goro Keltov imenujejo tudi keltski Olimp. Hitiva nazaj in po 3h hoje in 9. prehojenimi km sva nazaj. Odpeljeva se še do slapu Ezaro pri elektrarni. Prenočiva ob plaži Playa de Sardineiro. 225km

Sobota, 17.5.:

Na plaži pomalicava, spijeva kavo in se zapeljeva na Cabo Finistera. Na parkirišču je veliko kamperjev. Okoli svetilnika greva na rt s pogledom na Costa Morta. Obala je dobila ime po številnih brodolomih vzdolž skalne obale. Poslikava se pri znaku 0.0km Jakobove poti. Veliko je pohodnikov. Zapeljeva se na Playa do Rostro. Miro zapelje van nad plažo. Postaviva stole, skuhava kosilo in jeva ob pogledu na dolgo, peščeno plažo pod nama. Zapeljeva se na sever, v vas Aron. Parkirava na razgledišču nad plažo. V načrtu je kolesarjenje po obalni cesti do rta Trece. Izkaže se, da je potka le pešpot, na njej je mnogo skal na razgibanem terenu. Po malo več kot km pešačenja ob kolesu se vrneva. Miro vztraja in gre po asfaltni cesti do načrtovanega cilja- 20km. Pozno popoldne greva v vas na kanjo in prigrizke, zvečer se zapeljeva na plažo Lobeiras. 72Km

Nedelja, 18.5.:

Nad morjem grmi, vseeno se odpraviva na pohod po stezici mimo porta St. Marina do Cabo Veo. Vidiva Cabo Trece. Žal začne močneje deževati in se vrneva. Nekje sredi poti se dež malo umiri in se kopava-8km hoje. Zapeljeva se do cabo Trece. Tu je angleško pokopališče in spominsko obeležje za dve potopljeni ladji. Žal je od tu do cabo Vilan enosmerna cesta iz nasprotne strani, zato se morava zapeljat naokoli. Parkirava na plaži Balea, malo se sprehodiva naokoli. Zapeljeva se v A Coruna. Parkirava nad mestom in se s kolesom spustiva do plaže playa di Riazor. Začne deževati. Peljeva se po promenadi do Tore de Hercules, do razgledišča polotoka Punta Herminia in v star del mesta na glavni trg. Začne močno deževati, na hitro poslikava katedralo in se vrneva nad mesto. Peljeva se do Pontedeume. Parkirava pred mostom, po katerem je dobilo mestece ime. Kljub dežju se sprehodiva do Tore dos Andrade in na glavni trg. Na glavnem trgu povečerjava, odpeljeva se nad plažo Santa Comba, parkirišče za kamperje. 181Km

Ponedeljek,19.5.:

Miro zjutraj kolesari na Cabo Prior in sosednjo plažo De San Xorxe in plažo Panzos-15km. Jaz pa po lesenih stopnicah na dolgo plažo Santa Comba. Popoldne se zapeljeva do Plaia Franxera. Po leseni potki čez sipine prideva do dolge peščene plaže. Nato do ribiške vasice Cedeira, v star del mesta z obzidjem ob reki Rio Coudominos. Ohladiva se ob kanji, nato se peljeva po panoramski cesti z razgledi na Atlantik na plato Sierra de la Capelada. Ustaviva se na več razglednih točkah. Spustiva se proti morju v vas Carino in do Cabo Ortegal. V vasi iščeva gostilno, ne kuhajo, dobiva le pijačo. 78km

Torek,20.5.:

Se zapeljeva v Feas. Tu se začne najin pohod. Asfaltna cesta naju pelje do naselja in po makadamski poti za slapove Cascada de Cason in Pozo do Inferno. Lahko pot 8.5km prehodiva v dveh urah. Peljeva proti V do Punta de la Estaca de Bares in parkirava v bližini plaže Picon. Pešačiva visoko nad morjem proti zahodu. Prideva na razgledišče nad praia da Basta, po cikcakasti poti se spustiva do obale. Zahodno je skalna formacija Pena Furada- skalna formacija kot stolp z dvema oknoma. Hodiva po plažah do playa Fabega in se povzpneva po skoraj brezpotju skozi bodičasto grmovje nad morje nazaj na cesto. Greva še na plažo Picon z oranžnim peskom in svetlečimi, črnimi kamni. Peljeva se naprej do Viveiro, poslikava star most in mestna vrata. Najina končna postaja je parkirišče za kamperje pri plaži Catedral. Pred mrakom si ogledava skalne stolpe na plaži. 118km

Sreda, 21.5.:

Ogledava si Ribadeo, župnijsko cerkev Santa María do Campo, torre de los Moreno, ki ga obnavljajo, Pazo dei Banes, obzidje, samostan st. Clara. Zapeljeva se v Tapia de Casariega, poiščeva prenočišče, kjer sem spala na Caminu. Se sprehodiva po mestecu. Zapeljeva se v pokrajino Asturia do Luarce, belega mesta na zeleni obali ob ustju Rio Negro. Zgrajeno je okoli zaliva in obdano s strmimi pečinami. Parkirava nad mestom ob zapuščeni železniški postaji. Po ozkih uličicah in mimo številnih mostov prideva do pristanišča. V gostilni poskusiva odlične ribje jedi ob steklenici rujnega. Povzpneva se na hrib do cerkve Emirata de San Roque, od koder je lep pogled na mesto. Naslednji postanek je Plaia del Silencio o Gaviero. Spustiva se do plaže s kamenčki podkvaste oblike pod visokimi klifi. Zapeljeva se še do Cabo Vidio. Parkirava na razgledišču Cueva. Pešačiva nad obalo po ruta Cantieados do svetilnika. Prespiva v bližini Faro de Vidio. 93km

Četrtek, 22.5.:

Zapeljeva se v Aviles. Sprehodiva se po uličicah starega dela mesta, tlakovanih z raznobarvnimi kamnitimi ploščami. Zgodovinsko jedro je razglašeno za zgodovinsko-umetniško območje, mnoge zgodovinske stavbe imajo arkadne podhode. Glavne znamenitosti mesta so pešpoti Galiana in Rivero, Plaza de España z mestno hišo, stara cerkev Sabugo iz 13. stoletja, palači Valdecarzana in Camposagrado ter gledališčem Palacio Valdés. Popijeva cafe con leche na glavnem trgu, malo rosi dež. Peljeva se v Gijon, največje mesto Asturije. Parkirava pri muzeju železničarstva. Peš do plaže, posediva v senci bara. Ob portu za jahte greva do placa de Marquee. Prehodiva Parque de St. Catalina, na vrhu so nemške baterije in avditorij. Lepi pogledi na mesto in pristanišče. Sprehodiva se do Palazo de Revillagigedo, Tore de Rejol, muzej, Plaze Mayor - tu je romansko kopališče Banos Romanos, dve plaži z zlato mivko, akvarij…peljeva se v Ribadesella ob izlivu reke Sella. Sprehodiva se po uličicah do morja. Zapeljeva se nad plažo Guadamia. Peš po stezici visoko nad klifi proti Ribadeselli. Občudujeva kamnite loke v morju, pečine, luknje. Stezica naju vodi gor in dol okoli zalivov. Po 9km hoje sva nazaj pri vanu. Zapeljeva se na drugo stran zaliva, kjer je ob vstopu proti Buffones veliko parkirišče, kjer se lahko prenoči. 172Km

Petek, 23.5.:

Zjutraj greva na pohod obali proti V do plaže de la Canal in nazaj. Na začetku zgrešiva pot in se po brezpotju ob bodičastih grmičih prebijava proti morju. Končno prideva na stezico, ki vodi mimo lukenj na kopnem, ki jih je izdolblo morje (Buffoni). Ko so visoki valovi, buta morje skozi te luknje na kopno – kot gejziri. Po robu klifov mimo Buffon pozu las Grallas. V klifih so visoke razjede, luknje. Greva do playa de la Canal. Sva sama. Morje v kanalu je mirno, se kopava. Nazaj do Bufon de Pria , spet luknje na kopnem. Po 4h hoje sva nazaj pri vanu. Popoldne imava rezerviran ogled jame Tito Bustillo v Ribadeselli. Je ena od svetovnih zbirk paleolitske skalne umetnosti, stare 20.000 let. Točno ob uri gremo s skupino 12 turistov v jamo. Po 500m razstreljenega »hodnika« za turiste pridemo do originalne jame s kapniki. Na koncu so poslikave - s slikami konj, bivolov.. in je vredna ogleda. Ob reki Sella se peljeva za gorovje Picos de Europa. Peljeva se mimo visokega romanskega mostu v mestecu Canges de Onis. Postanek imava v Covadongi. Ogledava si Santa Cuevo, cerkvico v skalah nad slapom. Nato peš na hribček do župnijske cerkve. Romarsko mesto je znano po bitki pri Covadongi leta 722 Bitka je znana po prvi krščanski zmagi na Iberskem polotoku nad Arabci. Peljeva se 12km v hrib do jezera Covadonga. Pričaka naju megla. Sprehodiva se mimo spodnjega in zgornjega jezera Ercina. Megla se le toliko razkadi, da jezero na hitro poslikava. Spustiva se nazaj do Covadonge in v centralni masiv Picosov do vasi Poncebos na robu soteske Carees. Parkirava ob cesti pred predorom in križiščem za železnico. 111Km

Sobota, 24.5.:

Ob 8:30h se z nekakšno vzpenjačo-železnico peljeva do Bulnesa. V vasi prečkava reko, poiščeva tablo z označeno potjo Urriellu preko Balcosína in Camburera. Po desni strani potoka Balcosín se po označeni poti strmo vzpenjava. Potok prečkava ob vznožju slapa Mestas, skoraj zaidem z označene poti. Zavije levo na pot, ki je višje zavarovana z jeklenicami. Pot se vzpenja ob potoku po blatni stezi. Nekaj metrov višje se kratka, ozka soteska odpira v širok ledeniški kanal Balcosín .

Soteska se zoži in postane strmejša, kmalu prideva do varoval. Spet se strmo vzpenjava. Prehitevajo naju gorski tekači. Hodiva proti zelo strmemu in z meliščem in gramozom pokritem kanalu Camburero . Sopiham po strmem klancu končno pridem do široke travnate ploščadi, kjer me čaka Miro in pomalicava. Tu so ruševine koče Camburero. Po travnatem pobočju se vzpneva do, meni, najtežjega dela poti. Strm vzpon po grobem melišču je dolg vsaj kak kilometer. Nadaljujem proti dolgemu, ozkemu skalnem kanalu. Končno vidim vrh Picu Urriellu ali El Naranjo de Bulnes. Z višino 2519 metrov je eden od najbolj prepoznavnih vrhov Picosov, posebej zaradi 550 višinskih metrov zahodne stene, ki se sveti v oranžnih tonih. Prečkati morava še kotanjo, polno snega , na drugi strani preplezati steno. Prečkava kratko melišče in končno sva na široki planoti Urriellu na 1960m ob vznožju znamenitega vrha. Pomalicava, si spočijeva in po drugi strani pobočja, kjer je pot lažja, cikcakava proti dolini. Prečkava pobočje , sledi spust do koče Teremosa. Spustiva se po širokem travniku, kjer se pase velika čreda goveda proti raztresenim kočam Majada Jelguera. Od tu naprej prideva na zelo slabo stezo, polno izvirkov, blata, vse do Bulnesa. Za 15km poti sva porabila 6,5h in naredila 1400vm. Z železnico se spustiva v Poncebas in na zasluženo pivo.....

Nedelja, 25.5.:

Ta dan naju čaka zmernejši pohod (ruta del Cares) ob robu soteske Cares do vasi Cain in nazaj. Pot je v eno smer dolga 12km. V davnih časih so bile najprej pastirske stezice, nato so zgradili vodni kanal , ki je preusmerjal del toka reke Cares za hidroelektrarne v osrednji Camarmeni in vzdrževalno pot, po kateri poteka zdaj pohodna pot. Soteska se vije med zahodnim masivom Peaks ali Cornión in osrednjim masivom ali Urrieles .

Začetnih 2,5 kilometra vzpona naju pripelje na dokaj ravno stezo, ki poteka vzdolž jam , mostov in poti, vklesanih v skalo. Veliko je skalnih predorov. Prideva do mostu Bolín, ki visoko nad reko prečka sotesko. Kmalu zatem jo ponovno prečkava čez most Los Rebecos. Končno greva skozi predor z okni, vklesanimi v skalo na najožjem delu poti in doseževa jez Cain, kjer se dolina začne odpirati in vidiva hiše vasice Cain. Pomalicava na klopci ob številnih izvirkih, ki pritekajo v slapu v reko. Po 5h urah zmerne hoje in prehojenih 24km sva spet na izhodišču poti. Na zasluženo kanjo, nato se zapeljeva v Las Arenas na veliko parkirišče za kampeje. V javni pralnici opereva cunje, nato nadaljujeva v pokrajino Cantabrio v San Vicente de la Barquera na playa del Rosal 56Km

Ponedeljek, 26.5.:

Ker je muzej Altamira v ponedeljkih zaprt, ostaneva en dan na plaži. Na žalost rahlo rosi. Čez most Maza z 28 loki, ki je bil zgrajen po ukazu katoliških monarhov v 16. stoletju, greva v star del mesta. Skozi park Av. Miramar greva do tore del Prebasta, skozi ena od vrat obzidja na ulico Alta. Mimo prenočišča za pelegrine, kjer sem spala dve leti nazaj do cerkve Santa María de los Ángeles, zgrajena med 13. in 16. stoletjem. Po ulici mimo gradu del Rey in v pristanišče na kafe con leche. Popoldne se sprehajava po plaži, bereva...

Torek, 27.5.:

Zapeljeva se v Comillas, znano kot "Vas nadškofov", ker se jih je tam v 17. in 18. stoletju rodilo pet, ki so zasedali pomembnim škofijam. Mestece je polno palač, dvorcev, zanimivih stavb, majhnih trgov, parkov... parkirava na obrobju mesta ob mestni plaži. Povzpneva se mimo hriba, kjer je pokopališče, nad katerim stojijo ruševine gotske cerkve in kip, Angel iz Llimone, ki z mečem v roki gleda proti V. V središču mesta si ogledava osrednji trg, ki ga sestavlja več velikih hiš, župnijska cerkev San Cristóbal (17.st.) in mestna hiša . Greva do trga Plaza de los Tres Caños, kjer se poleg hiše in stolpov nahaja tudi istoimenski vodnjak. Ogledava si stavbo El Capricho, ki jo je zasnoval Gaudi kot poletno rezidenco za Máxima Díaza de Quijana. Fasada je v celoti obložena s keramiko z motivi sončničnih cvetov. Skozi park greva do Palače Sobrellano, spustiva se skozi park do vrat Papeške univerze in ob obali spet do vana. Zapeljeva v Santillana del Mar, lepo ohranjeno mesto s kamnitimi ulicami, balkoni z rožami, opečnatimi hišami, Tore de Don Borja, ...Mesto je nastalo zaradi relikvije St.Julijane, ki je v cerkvi St. Juliana.. Poskusiva lokalno pijačo, varjeno iz jabolk, cider. Obiščeva muzej Alta Miro (potrebna je vnaprejšnja rezervacija, vstopnina je 3€) . Prava jama je zaprta za obiske in v muzeju je kopija le te. Odpeljeva se v Santander in se s kolesom zapeljeva po mestu, znanem po mestnih plažah . Star del mesta je visoko v obzidju, do njega prideva z dvigalom. Parkirava kolesi in se sprehodiva V od mesta na polotok s parkom de Magdelana in Palačo Magdelana zgrajena v angleškem slogu v začetku 20st. , market, cerkev St.Lucia, cerkev Sagrado Corazon,. Spet do vana in na Playa de la Arena v pokrajini Baskija. 120 km

Sreda, 28.5:

Sprehodiva se ob plaži in reki, peljeva se v Castro Urdiales. Parkirava nad mestom in peš po ozkih ulicah do centra. Ogledava si mestno središče z značilnimi hišami z lesenimi vrstami balkonov. Do porta Mediaval in do gradu-svetilnika. Notri je razstava. Do cerkve Santa María v gotskem slogu. Zgrajena je bila pod zaščito kastiljskega kralja Alfonza VIII. v 13. stoletju (čeprav je bila dokončana v 15. stoletju), je bazilika s tremi ladjami. V notranjosti so podobe Bele Device in Ležečega Kristusa. Peljeva se v Pobeno na veliko peščeno plažo. Nato na menu de dia. Sprehodiva se po pešpoti Paseo Vias Verdas. Pot , imenovana tudi Itsaslur, pelje nad klifi na najzahodnejši obali Bizkaje. Vodi po stari trasi rudarske železnice. Dvignjena promenada ob morju je izobraževalna pot na prostem, poteka mimo najdišč industrijskih arheoloških ostankov, ki opominjajo na rudarsko dejavnost preteklih stoletij. Peljeva se v Bilbao. Parkirava ob železnici, s kolesom se peljeva ob reki Nervion mimo številnih mostov do muzeja Guggenheim . Je posebna zgradba, malo podobna avstralski operi z najpomembnejšo zasebno zbirko moderne in sodobne umetnosti. Do starega dela mesta, do cerkve San Nicolas in teatra Arriaga, na plaza Nuova, sprehod do katedrale. Kolesariva nazaj in z vanom do Ermita San Juan de Gaztelugatxe. Otoček na obali Biskajskega zaliva je s celino povezan z umetnim mostom. Na vrhu otoka stoji puščavniški dom Gaztelugatxeko., posvečen Janezu Krstniku. Pešačiva najprej k morju in nato na vrh otočka po cik cakasti poti. Zapeljeva se 2km naprej do parkirišča Harrigorri. Parkirišče za kamperje z wc-jem, lesenimi mizicami in čudovitim sončnim zahodom.132Km

Četrtek, 29.5.:

Odpeljeva se v Gerniko, sprehodiva se po mestu mimo Casa de Juntas del Señorío de Vizcaya s simboličnim drevesom. Pod njim so se nekoč srečevali baskovski voditelji, da bi odločali o interesih skupnosti, mimo cerkve Santa María (juradera), muzeja Euskalerria in v park miru s skulpturami Eduarda Chillide in Henryja Moora . V mestu je razstavljena replika Picassove legendarne slike, Guernika, ki prikazuje grozo med popolnim uničenjem mesta med državljansko vojno. Zapeljeva se v Lekeitio, staro mesto z gotsko cerkvijo Santa Maria de la Asuncion, pristaniščem z pol lesenimi hišami, Lekeitio plažo, otokom San Nicolas na katerega prideva po umetnem nasipu. Na bakala iz pečice in po stranskih uličicah spet do vana. Peljeva se skozi lepo mestece Markina, žal ne najdeva parkirnega in se ne ustaviva. Zavijeva iz glavne ceste do parkirišča . Sprehodiva se do razgledišča na morje in skale posebnih ravnih oblik, naloženih v sklade (Baratzazarrak). V Orio in prvič v kamp. 137km

Petek, 30.5.:

Jutranje kopanje v morju in na pot v Pamplono . Parkirava 4km iz centra. S kolesom naju kolesarska steza pripelje pod obzidje. Z nekakšno tračno kabino se dvigneva v obzidan del mesta. Na trg Plaza del Ajuntamiento. Sprehodiva se mimo gotskih cerkva , Plaza del Castillo s hišami iz 18-19. st. - mestne hiša na Plaza Consistoral, njena barvna baročna fasada je znana kot kraj, kjer izstrelijo raketo Chupinazo, ki vsako leto označuje začetek praznovanja San Fermína. Znamenit tek z biki po ulicah mesta. Mimo St.Saturnino, ki je zaščitni znak mesta, stolnice St. Marije z 50m visokim zvonikom, gotsko notranjostjo, okrasnim Marijin kip Virgin del Sagrario nad glavnim oltarjem. Tu so v srednjem veku kronali navarske kralje. Nadaljujeva mimo citadele, Palazio de Nevarra, Plaza de Toros, Muzeja Navarre , Kraljeve palače,... Na placa Castilje, poslikava se ob kipu San Fermin, ki prikazuje tek pred biki in nazaj do vana. Peljeva se v aragonsko vasico Sos de Rey Catolico. Parkirava na dolgem parkirišču pod mestecem, zidanim z rjavega kamna. Po ozkih, strmih ulicah prideva do utrdbe s stolpom iz 12. stoletja. Spuščava se po drugi strani po Judovski četrti Sos s praznimi, ozkimi, vijugastimi uličicami mimo Plaza Mayor , tržnice, mestne hiše in velikih plemiških hiš, palače Sada, rojstnega kraja Ferdinanda Katoliškega. Peljeva se do gradu Castillo del Javier (vstopnina 7€). Nad glavnimi vrati si ogledava kamniti relief s tremi ščiti, ločenimi z angeli, ki predstavljajo družinski grb družine svetnika, ki se je rodil v gradu. Greva skozi hleve in se spustiva v klet, kjer so bile nekoč vinske kleti (bodegas). Hodiva mimo maket, ki razkrivajo življenje Frančiška Ksaverja. Pri 19 letih je odšel v Pariz, da bi študiral na Sorboni, kjer je spoznal Ignacija Lojolskega, s katerim je ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). 11 let je potoval po svetu, večinoma po Afriki in Aziji, dokler ni pri 46 letih umrl za pljučnico, ko je bil tik pred vstopom v Kitajsko cesarstvo. Od tu preideva v glavno nadstropje z razstavo predmetov iz starega gradu, spominkov svetnika in makete stare stavbe. Klančina naju pelje v dvorano Sala de Escudos, okrašeno z grbi staršev Frančiška Ksaverija in njegovim družinskim drevesom. Skozi kamnita vrata prideva v Sala Principal. Po stopnicah se povzpneva do stolpa Torre de Undués in na obzidje Camino de Ronda. Stopiva v spalnico, v kapelo San Miguel , na teraso in uživava v razgledih: na severu Sierra de Leyre, na zahodu poplavna ravnica reke Aragon, na desni meja z Aragonom in na jugu El Castellar. Spustiva se do dna stolpa, hodnik naju pripelje do grajske dvorane in kapele svetega Kristusa (capilla del Santo Cristo) s podobo Javierjev Kristus iz orehovega lesa iz 16. stoletja in srednjeveškimi freskami Mrtvaškega plesa. Peljeva se proti samostanu San Juan de la Pena. Zgrajen je v hribu pod zanimivimi skalnimi tvorbami. V eni od skal je na 1200mnv vklesan star samostan. Na žalost je že zaprt. Greva po pešpoti pod skale, vidiva le zunanje oboke križnega hodnika nekdanjega kraljevega svetišča. Peljeva se na plato, kjer je nov samostan. Ker je naslednji dan cesta zaprta, se odločiva, da se zapeljeva nazaj v dolino. Ustaviva se na križišču v vasici Santa Cruz de la Seros. Sprehodiva se po turistični vasici, tudi ta je od tlakov do hiš pozidana s kamni. Zapeljeva se proti Jaca, pred nama se že svetijo zasneženi vrhovi Pirinejev. Parkirišče za kamperje v mestu je polno, zato se zapeljeva do parkirišča za kamperje pri nakupovalnem središču. 291Km

Sobota, 31..5.:

S kombijem se zapeljeva v mesto. Parkirava v senci pri starodavni utrdbi ob reki Aragon. Bila je prva prestolnica kraljestva Aragona kasneje prestolnica Jacetanije . Sprehodiva se do Cale Major, samostana Santa Cruz, do Tore del Reloj, citadele in romanske katedrale iz 11. stoletja. Zapeljeva se v Biescas in parkirava na velikem makadamskem parkirišču. Miro kolesari na Col de Portalet na 1793mnv. V 27 km prekolesari 1150 višinskih metrov.

Jaz si ogledam mestece, ki leži na začetku doline Tena na 875 metrih nadmorske višine , nad ledeniško dolino, kjer danes teče reka Gallego. Mesto teče vzporedno na obeh bregovih reke. Čez most pridem na tržnico. Kupim domač sir in salamo. Kasneje se peljeva po dolini Tena mimo gorskih vasic in dveh jezer na prelaz Portalet. S prelaza je lep pogled na Pirineje in Pic di Midi d'Ossau. Parkirava tik pod prelazom. Sama se sprehodim po okoliških travnikih. 62Km

Nedelja, 1.6.:

Zapeljeva se nazaj in v nacionalni park Odesa do vasi Torla in še 10km do konca doline Arozas. Še ta dan je napovedano lepo vreme, zato ga izkoristiva za pohod.

S parkirišča slediva oznakam poti GR-11, označene z rdeče-belimi markacijami. Hodiva ob bregovih reke Arazas, se rahlo vzpenjava in prideva v gozd, dokler ne doseževa razgledne točke nad prvim slapom na poti, slapom Arripas. Pot se nadaljujeva v levo in doseževa bukov gozd. Kmalu prideva do naslednjega slapa: slapa Estrecho. Pot se nato nadaljuje navzgor in doseže del jame Frachinal, kjer je pot delno prekrita s skalo, in se nadaljuje do čudovitih stopničastih slapov Gradas de Soaso. V ozadju vidiva vrhove Monte Perdida. Hodiva čez travnik do ledeniškega slapa Cola de Caballo. Na poti je veliko pohodnikov. Od tu naprej je označena pot do koče Goriz, a nazadnje se odločiva, da greva po isti poti nazaj. Na 20km dolgi poti narediva 900višinecev. Pozno popoldne se zapeljeva do vasi Torla, parkirava takoj na začetku vasi. Sprehodiva se po turističnih ulicah. Začne deževati. 70Km

Ponedeljek, 2.6.:

Dežuje celo noč. Zapeljeva v Ainso. Vzpneva se v star del mesta nad sotočjem rek Ara in Cinca s čudovito gorsko kuliso v ozadju. Glavni znamenitosti mesta sta cerkev Iglesia Parroquial de Santa María iz 12. stoletja in grad iz 11. stoletja. Peljeva se proti vzhodu po soteski Obarra. Ustaviva se pri samostanu Obarra. Čez zanimiv most prideva do zapuščenega samostana. Peljeva se naprej po ozki soteski, na 1380m čez prelaz Bonansa in v narodni park D`Aiguestortes San Maurici v dolino Val de Boi do Caldes de Boi. Hočeva se kopat v termalnih vrelcih, a bazene odprejo šele sredi junija. Nikjer v narodnem parku ne smeš prespati v kamperju, razen v 10km oddaljenem parkirišču Pla de L`Ermita nad vasjo Taull. Zapeljeva se na parkirišče. 152km

Torek, 3.6.:

Vstaneva v mrzlo jutro, 7°C. Zapeljeva se spet v Caldes de Boi. Od tu naprej s kamperjem ne smeva, ker je širši od 2m. Peš jo ubereva po pešpoti do zgornjega parkirišča pri jezu Cavallers (3km-1.5 ure hoje). Nato ob desnem bregu jezera Panta de Cavallers, čez Pletiu de Riumalo , Baranc de les Llastres in Pas de l'Osso. Hodiva čez potočke, z vseh strani teče voda. Prideva do Estany Negre. Jezero leži ob vznožju sten v senci gora Picos de Comalespada (J) in Agulles de Travessani (SV). Dvigneva se nad jezero in na drugi strani deročega potoka vidiva kočo Joan Ventosa i Calvell. Ker deroče vode ne moreva prečkati, se dvigneva do jezera Estany de Travessany. Miro se sezuje in ga po robu , kjer se voda izliva v strm potok, prečka. Povzpne se više mimo številnih jezerc in čez zaplate snega do prelaza Port de Caldes . Začnejo se valiti temni oblaki. Hitiva v dolino, rahlo rosi. V 23km prehojene poti sva se povzpela za 1100višinskih metrov. Peljeva se proti Vielhi. Po celem mestu je prepovedano parkiranje za kamperje, tako da se ne ustaviva. Malo naprej od vasi Garos parkirava na parkirišču za kamperje. 75Km

Sreda, 4.6.:

Peljeva se skozi Salardy. Se ustaviva in si ogledava cerkev, polno fresk. Peljeva se na prelaz Port de la Bonaigua z lepimi pogledi na dolino Ariu de Saboredo in hribi nacionalnega parka San Mauricij. Na prelazu se sprehodiva. Spust mimo slapu v dolino ob reki Naguera Pallaresa. Veliko je raftarjev. Parkirava v mestecu Sort. Miro s kolesom na prelaz Port del Canto, -19km, 1130vm. Nato z vanom čez isti prelaz in na drugo stran . Pred mestom Adrall vidiva beloglave jastrebe, ki krožijo po dolini. V mestece La sen d-Urgell parkirava ob stadionu. V mestu bo svetovno prvenstvo v kajaku. Ob kajakaški progi skozi park in v mesto. Po ulicah visi mnogo zmajevih repov, ne izveva, zakaj. Kot v vsakem mestecu greva tudi tu na kanjo. 125km

Četrtek, 5.6.:

Rosi. Peljeva se v Andoro. Takoj za mejo je kup nakupovalnih centrov in bencinskih črpalk. Peljeva se ves čas skozi naselja z gostim prometom. Parkirava v Soldeu. Peš v dolino Val d'Incles, polno belih narcis. Asfalt se konča na koncu doline pri parkirišču. Nadaljujeva po desni strani potoka. Najprej je zmeren vzpon, nato strmo po serpentinah mimo slapov, višje čez mostiček. Na stezi je ves čas veliko vode. Pot se položi, nato spet strmo v klanec. Prideva do snega. Greva čez pregrado jezera Jucler in do istoimenske koče Juncler na 2299mnv. V koči se pogrejeva ob ognju in čaju. Po 13km hoje in 550višinskih metrih sva spet v dolini. Peljeva proti severu, se začne jasniti. Okoli naju so zasneženi vrhovi. Čez prelaz Port D-Envalira in na drugo stran po ovinkasti cesti do vasi Pas de la Casa – zadnje mesto v Andori –nakupiva nekaj manjših stvari. Cesta se še vedno spušča in v Francijo mimo Foix, Carcassone z gradom, ki sva ga obiskala lani. Prenočiva severno od Narbonne. 291Km

Petek, 6.6.:

Peljeva se mimo Montpeliera, Nimesa. Večji del po avtocesti. Ustaviva se v Barcelonette. Peljeva se do Jausiers. Prenočiva na počivališču za kamperje. 458Km

Sobota, 7.6.:

Miro s kolesom na Col de la Bonette - 24km vzpona in 1600vm. Peljeva se za Cuneo v Italijo. Čez prelaz Col de Larche in 30km spust po serpentinah v lepo dolino, obkroženo z gorami. Ustaviva se v Forte di Vinadio, v utrdbi je sejem rož. Prenočiva v Borgo San Dalmazzo. Kanjo zamenjava za aperol. 94Km

Nedelja, 8,6.:

Po 620km vožnje po Italijanski avtocesti (41,50€) sva doma.

Skupaj sva prevozila 6322km.