Mallorca, 10.3.-21.3.2025

 Ponedeljek, 10.3.:

Prebolevava virozo, imava poln nos, boli me grlo, uha... Zjutraj v lekarni nakupim kup zdravil. Ker pada dež, me Miro pelje na železniško postajo v Gorico, pelje avto v Šempeter in se peš vrne na železniško. Ob 9.30h imava vlak  (15€ /osebo) do Treviza. Nato avtobus (5€ /osebo) do letališča. Skočiva še na kapučin, ob 14.15h imava rezerviran let z Ryanair do Palme (50€ na osebo povratna karta). Po dveh urah leta pristanemo na Mallorci, ki je eden od štirih španskih otokov v Sredozemskem morju, ki skupaj z Ibizo, Menorco in Formentero sestavlja Balearske otoke. Znani so po peščenih plažah, gotski in sodobni arhitekturi, nočnem življenju, naju so pritegnile številne pohodne poti, predvsem na goratem zahodnem delu otoka, Serri de Tramuntani . Z avtobusom A1 (5€ /osebo) se odpeljeva z letališča do zadnje postaje v center glavnega mesta,Palme,  na trg Pg de Mallorca. Ob kanalu Torent de Sariera, posajenim s palmami, se sprehodiva do trdnjave ob morju. V njej je muzej umetnosti. Čez park Sai Feixina se odpraviva proti hostlu. Razpakirava in se odpraviva v bližnjo restavracijo na paelo, Miro še kozarec rujnega, jaz danes še čaj.

Torek, 11.3.:

Prevzameva avto, ki sva ga rezervirala mesec prej. Za najem preko K10 za 9 dni sva plačala 18€, za polno zavarovanje preko DoYouSpain 59€.  Peljeva se proti JZ nad  zaliv Mago. Peš se spustiva po potki do zaliva in hodiva nad obalo do zaliva Vells. Prideva do skalnih spodmolov, na drugi strani so jame s pravokotnimi vhodi. Hodiva nad obalo do cala Figuera, mimo svetilnika in stolpa, ki se podira. Spodaj so vedno višji klifi, zaliv, ki s skupino otočkov tvori podkvasto obliko. Nekje na najvišji točki  se obrneva proti notranjosti in skozi nizko rastje nazaj do izhodišča. 10 km prehodiva v približno treh urah. Zapeljeva se v Santa Ponca, kjer imava rezerviran apartma.

Sreda, 12.3.:

Peljeva se proti Pegueri in zavijeva za Cala Fornells. Parkirava na občinskem parkirišču v bližini zaliva Llissess. Nekaj časa hodiva po cesti nad obalo, nato v hrib nad klife in do zaliva Cala del Monjo. Povzpneva se na rob klifov, kjer je razgled na morje še na drugo stran. Po robu klifov vodi nešteto stezic. Spet se povzpneva strmo v  hrib do stolpa Tore del Cap Andritx. Hodiva po grebenu polotoka proti jugu, nato se vrneva mimo stolpa in se spustiva na preval Col de S-Escolana. Še čez hrib Puig Gros in spet spust do parkirišča. Prehodila sva 6km in 250 višinskih metrov. Peljeva se mimo Andratx do vasi Mont Port. Cesta do začetka pohodne poti je zaprta, zato parkirava kar pri zapori in se peš dvigneva po asfaltni cesti do izhodišča. Po pešpoti na hrib Puig den Ric na 319mnv. Hodiva po grebenu, mimo antene, malo se spustiva in spet v klanec na Puig den Tiv na 280mnv. Odprejo se pogledi na otok Dragonera, spodaj na vas St. Elm in na hribe proti severu. Iščeva stezo v zaliv Egos, spuščava se po kozjih stezicah, kmalu blodiva po strmem pobočju v kanjon. Povsod je bodičasto grmovje, iščeva prehode. Prečkava kanjon in se po grebenu spustiva na makadamsko cesto in po njej do plaže. Po pešpoti se vračava nazaj prod hrib Puig de Enric in do izhodišča. Prehodiva 10km in 550višinskih metrov. Greva na zasluženo »kanjo«.

Četrtek, 13.3.:

Me boli grlo, zato si vzamem dan za počitek. Miro z avtom za Andratx in potem na prelaz Col de Sa Granola. Tu parkira in nadaljuje po označeni makadamski poti (GR221). Po 3,5km – pri dveh kamnitih hišah – pot zavije desno na stezo in po Z strani hriba Puig de Sos Basses  pripelje do razgledne točke Josep Sastre (razgled na klife in otok Dragonera). Od tu na preval na J strani hriba, potem pa se steza spušča proti La Trapi. Tu obrne in skoči še na bližnji preval Col de Sas Animes, potem nazaj v hrib, po V strani hriba Puig de Sos Basses do dveh kamnitih hiš in nazaj na izhodišče. (13km hoje, 2h10', 430vm). Zapelje se nazaj v Andratx, za vas Es Capdello, od tu na bližnje parkirišče Galatzo (zadnja 2km slab makadam). Tu je eno od izhodišč za hrib Galatzo. Najprej do koče na začetku doline, koča Galatzo, potem po makadamski cesti v smeri koče Vidal. Po 4-ih km hoje po dolini, pot preide v stezo, ki se začne strmo v cik – caku vzpenjati proti prevalu Col de la Serra dels Pinotells na višini ~600m. Začne se oblačiti (za popoldne je napovedan dež), do koče Vidal je še ~30' hoje, do njegovega cilja hriba Galatzo (1026m) pa še slabo uro. Tu se obrne in vrne do avta – slab km pred avtom začne rositi (11km,2h,430vm). V Santa Ponci že močno dežuje.

Petek, 14.3.:

Zapeljeva se v Andratx. Parkirava na brezplačnem parkirišču ob Castell de Son Mas, zdaj mestni hiši. Sprehodiva se po mestecu, grajenem s kamni v oker barvah do cerkve Santa Maria, ki je zaprta. Posediva na placu ob kafe con leche. Odpeljeva se proti Palmi in zavijeva za Soller. Pred križiščem za cesto čez prelaz ali skozi tunel se ustaviva v botaničnem vrtu Gardin d'Alfabia. Na ogled je ena najstarejših tipičnih malorških hiš z angleško oblikovanimi vrtovi. Rahlo dežuje, sprehodiva se ob palmah, fontanah, pomarančevcih, zeliščih. Posediva ob pomarančnem soku in tortiliji.  Peljeva se čez prelaz Col de Soller z 52 serpentinami in 498m višine. Okoli so terase, zidane s kamnov in nasadi pomarančevcev in limon. Peljeva se mimo Sollerja, mimo vasi Deia, parkirava nad Punta de Faradada na plačljivem parkirišču. Najprej greva na razgledišče, globoko spodaj je polotok z luknjo v steni. Pot navzdol je zaprta zaradi padajočega kamenja. Preplezava ograjo in se spustiva ob skalnih stenah  280m globoko do polotoka. Piha, morje buta ob skale, ob polotoku je pešpot, ki vodi skoraj do konca. Nekaj naslednjih dni sva v hotelu v Port de Soller.

Sobota, 15.3.:

Celo noč je deževalo, tudi zjutraj še pada. Zapeljeva se na ogled mesteca Pollenca. Večina hiš je bila zgrajena v 17. in 18. stoletju, sprehodiva se po številnih ozkih, tlakovanih uličicah iz srednjega veka. Na trgu Plaça Major s  kavarnami na prostem si ogledava cerkev iz 13. stoletja Esglèsia de Nostra Senyora dels Àngels (Gospa od angelov), ki jo je zgradil tempeljski red. Povzpneva se po  365 stopnicah do vrha Kalvarije, kjer je bil nekdaj samostan. Na drugi strani se spustiva do romanskega mostu  'Pont Roma' iz 19. stoletja. Ogledava si še Tore des Brull in cerkvico z modernimi umetniškimi slikami. Zapeljeva se na polotok Formentor na Col  de la Creueta. Kljub dežju je kar nekaj kolesarjev, predvsem pa turističnih avtobusov, ki vozijo do razgledišča.  Lepa potka pelje nad klifi  na Mirador de es Colomer. Odpirajo se lepi pogledi na klife. Po vratolomni cesti se zapeljeva do konca polotoka do svetilnika. Vse je zaparkirano, zato se obrneva in peljeva nazaj. Parkirava nad plažo Cala Figuera. Po spolzki stezici se spustiva do zaliva. Na obali je veliko naplavljenega lesa. Pomalicava in se po krožni poti vzpneva nazaj do parkirišča. Zapeljeva se v obalno mestece Port de Pollenca. Peš se odpraviva po dolini Vall de Boquer do zaliva Boquer. Pot je malo razmočena, odpirajo se pogledi na klife na obeh straneh. Zadnji del poti je bolj strm in drsi po razmočeni zemlji.  Peljeva se v Cala San Vicenc. Po široki makadamski poti in nato po strmi stezici se povzpneva na Puig del Aguila. Razgledi na polotok Formentor.

Nedelja, 16.3.:

Ob 8 uri sva že na poti. V Solleru zavijeva po cesti za Pollenco.  Po ozki ovinkasti cesti se peljeva do jezera Cuber in parkirava na skoraj praznem parkirišču ob jezeru. Hodiva po vzhodnem bregu jezera, pred pregrado zavijeva levo in se strmo spustiva do potoka in po drugem bregu ob ceveh spet v hrib. Pot je slabo označena, se izgubiva, vrneva in najdeva oznako z modro barvo. Vzpenjava se v hrib na Col des Bosc na 799mnv. Prideva do muljetere, ki zmerno cikcaka po skalnem hribu. Zadnji del slediva kamnitim možicem, ki naju pripeljejo na vrh Puig de sa Rateta na 1113mnv. Vidiva morje na vse strani, na Palmo, na Mont Blau, na jezero Cuber in Gorg Blau , na najvišji vrh Puig Major...Nadaljujeva proti JZ in se strmo čez skale spustiva na Coll des Gats. Steza se spet strmo spusti, tokrat po pobočju polnem visokih trav in bodičastih grmičkov. Končno prideva do makadamske poti in po zahodni strani jezera do avta. Parkirišče je zabasano. Peljeva se mimo jezera Gorg Blau do odcepa za Sa Calobra. Na odcepu je bar , pred njim pa ogromno kolesarjev. Od tu naprej je na cesti sam kolesar. Dvignemo se na Col de Reis na 682m in nato strmo cikcakasto do zaliva Sa Calobra. Posediva ob cafe con leche, nato se skozi dva skalna tunela sprehodiva do izliva reke Pareis v zaliv. Pomalicava in počivava na soncu, dokler se ne skrije za hrib.   Miro se pozanima za hojo po kanjonu Torrente de Pareis, ki jo ima v načrtu za naslednji dan. V obe smeri naj bi bilo preveč hoje, pa tudi po dežju naj bi bil kanjon skoraj neprehoden. Zapeljeva se nazaj in se ustaviva v Soller. Na placa de la Constitucio obsediva ob kanji, počakava, da pelje mimo tramvaj, Mallorška turistična atrakcija, ki vozi 2krat dnevno iz Palme v Port Soller. Naročiva otoško jed Arroz brut.

Ponedeljek, 17.3.:

Spet sva ob 8uri že na poti. Spet po isti cesti kot prejšnji dan. Mimo obeh jezer se peljeva do Son Massip. V načrtu imava vzpon na tretji najvišji hrib na otoku. Je najvišji, na katerega lahko greš, kajti prva dva sta zaprta, na njih ima vojska bazo. Po trasi GR221 se dvigava skozi gozdove nekega čudnega hrasta, nato strmo po cik cakasti pešpoti, utrjeni z kamnitimi zidovi. Prideva do travnatega pobočja, se spustiva v preval in po drugi strani na prelaz Col de Sprat. Prečkava pobočje, zapustiva pot GR221 in se strmo dvigneva na skalno travnato pobočje. Nato  strmo po skalah do vrha. Odpre se planota in po njej na vrh Puig de Massanella, 1364mnv. Po isti poti greva nazaj, Miro skoči še na vrh Puig Galilen. Po 15km in 1000 višinskih metrih sva na izhodišču. Zapeljeva se naprej v Lluc, romarsko središče, kjer ponujajo tudi prenočišča. Kupiva kombinirano vstopnico za samostan in nekaj cerkva v Palmi in okolici (18€ na osebo).. Ogledava si kratek video, ki pa ne govori  o samostanu, ampak  o otoku. Greva na samostansko dvorišče, ogledava si baziliko s kipom črne Marije, muzej z arheološkimi najdbami, keramike, tekstila in slik. Sprehodiva se po majhnem botaničnem vrtu, nato po tlakovani poti mimo spomenikov križevega pota  do vrha hriba s križem, kjer naj bi v 13 st. pastir našel Marijin kip. Od tod je lep panoramski razgled na dolino Lluc. Vrneva se do samostana in na drugem hribu poiščeva skalne tvorbe Es Camell. V restavraciji naročiva še eno izmed lokalnih specialitet, Sopas Mallorani.

Torek, 18.3.:

Zapuščava Port Soller, sprehodiva se še ob obali in se odpeljeva v Alcudio, mesto na SV delu otoka. Ogledava si staro mestno jedro sprehodiva se po obzidju iz 14. stoletja od Porta del Moll do Porta del Villa Roja. Tik izven srednjeveškega mestnega obzidja, pred cerkvijo svetega Jaumeia so ostanki rimskega mesta. Sprehodiva se po ulici Porta de Mallorca in Calla de Major.  Obiščeva tržnico, ki je v mestu vsak torek in nedeljo. Kupiva pomaranče in posediva ob cafe con leche. Peljeva se na polotok Alcudia (cesta do konca polotoka je zaprta radi padajočega kamneja) in parkirava pri nekdanjem samostanu, danes hotelu , Ermita de la Victoria. Podava se na krožni pohod preko  Talaia d'Alcúdia , najvišje točke na polotoku, in se spusti vse do oddaljene plaže Platja des Coll Baix . Najprej se zložno vzpenjava skozi borov gozd, nato sledi strm vzpon na najvišji vrh polotoka, 446mnv. Od tu so čudoviti pogledi na vse strani,  na Badia de Pollença, Puig Romaní, Cap Formentor, Penya Roja, severno vznožje Tramuntane, Badia d'Alcúdia in njihova letovišča do Cap de Ferrutx. Spustiva se na drugo stran in prečiva pobočje. Prideva na Puig de Boc in od tu se stezica cik cakasto spusti do Collet des Coll Baix. Od tu vodi pot nad zalivom Coll Baix. Misliva, da bova po poti prišla do plaže, a  pot vodi naprej do skalne obale. Vrneva se do prelaza in ob strugi potoka na Coll de Benet. Krožna pot naju po prehojenih 12km in 685 višinskih metrih pripelje nazaj do parkirišča. Ob zalivu Alcudija z dolgo peščeno plažo se peljeva do kraja Arta. Sprehodiva se po peš ulici Calla de Ciudad do cerkve St Maria de Arta. Od tu se po drevoredu povzpneva po 180 stopnicah  na Santuari de Sant Salvador . Svetišče in njegovo obzidje je bilo prvotno zgrajeno v 14. stoletju, v 19. stoletju je bilo prezidano. Meter debela trdnjava  z devetimi stolpi, z glavnim stolpom Sant Miquel  obdaja romarsko cerkev Sant Salvador iz 16. stoletja , zgrajeno na mestu nekdanje mošeje. Z vrha hriba Kalvarija imava  razgled na pokrajino Mallorce vse do obale. Zvečer se zapeljeva proti jugo do Sa Coma, kjer imava prenočišče.

Sreda, 19.3.:

Peljeva se v Capdepero, vas, grajeno z naravnimi kamni. Vse je v oker barvah. Povzpneva se na hrib na trdnjavo Capdepera , ki je nekdaj služil za obrambo pred vdori piratov. Na Plazi de Oriental obiščeva tržnico, spijeva kafe in se odpraviva naprej. Odpeljeva se na sever v vas Vala Mesquida s peščeno plažo. Tu začneva pohod po nacionalnem parku Peninsula de Llevant. Hodiva čez hribčke, mimo peščenih zalivov Torta, Cala Mitjana, Cala Estreta, Cala Matzocz do hriba s stolpom na vrhu. Tu se obrneva in po 10km hoje sva nazaj pri avtu. Zapeljeva se še do velike peščene plaže Platia des Trenc. Voziva mimo mokrišč s pticami in velikih solin. Parkirava na plačljivem, a nekoliko zapuščenem parkirišču (5€). Na plaži poleživa na soncu. Piha, zato se ne kopava. Zapeljeva se še do plaže Cala Almunia. Visoki valovi butajo v skalne plošče, kjer so izdolbli »luknje«. Čeznje šprica voda. Greva še po potki nad Cala del Moro, ki je globoko pod nama.

 Četrtek, 20.3.:

Pred Palmo si ogledava muzej in cerkev La Porciuncula. Skozi muzej starih predmetov se sprehodiva do moderne, okrogle cerkve, obdane z vitražami. Oddava avto. Ta dan si ogledava znamenitosti Palme. Najprej si ogledava baziliko Santa Maria. Grajena je na nekdanji mošeji. Hrani grobnice mallorških kraljev Jakoba II. in III. Vzdolž ladje se vrsti šestnajst kapel, ki predstavljajo skoraj vse arhitekturne sloge, ki se izvajajo na Mallorci od izgradnje katedrale. Vredna je ogleda. Sledi ogled Arabskih kopeli, nato samostana San Francesco. V njem je zdaj šola, na ogled je velik zunanji hodnik in cerkev. Sprehodiva se do Santa Eulalie, gotske cerkve s 50 metrom visokim stolpom. Čez Plaza Major greva na ulico La Rambla in na plaza de Espana. Prideva do parka De Ses Estacion, v bližini je začetek proge tramvaja, ki pelje na sever do Port Soller. Sprehodiva se po ulici St. Miquel do istoimenske cerkve in do Sa Lotje, nekdanje pokrite tržnice. Greva še do morja in zvečer na zadnjo paeljo.

V devetih dneh prehodiva več kot 120km in prevoziva ~1000km z avtom.

Petek, 21.3: let domov