Francija, 2.9. -29.9. 2024


Ponedeljek, 2.9.:

Tokratni cilje je severna obala Francije in Pirineji. Odpeljeva se do Trbiža, kjer imava prvi postanek ob italijanski kavi in rogljičku. Mimo Lienza se peljeva skozi tunel Felbertauern, na drugi strani tunela se ustaviva na kosilu. Nadaljujeva mimo Kizbuhela in čez mejni prehod Kufstein v Nemčijo. Po avtocesti se peljeva mimo Munchna, Karlsruheja in za mestecem Landan zavijeva iz avtoceste. Na  aplikaciji Park4night sva izbrala parkirišče v vasi Birkweiler za prenočevanje. Parkirišče je na robu vasi ob vinogradih.                                                                 Ta dan sva prevozila 786km

 

Torek, 3.9.:

Po jutranjem sprehodu skozi vinograde, polne rdečega grozdja, se odpeljeva proti Luksenburgu. Nekaj časa se voziva po navadni cesti, ki preide v dvopasovnico. V Luksenburgu tankava bencin, ima isto ceno na avtocesti in izven nje in je najcenejši na najini poti. Po hitri cesti se odpeljeva  čez Belgijo v Francijo. V nekdanji flamski prestolnici Lille se ustaviva JZ od obzidja na brezplačnem parkirišču in pripraviva kolesa za ogled starega mestnega jedra s tlakovanimi ulicami, trgi, opečnatimi hišami iz 17. stoletja, gotskimi cerkvami . Peljeva ob kanalu in skozi park Vauban, po ulici Liberte do Trga republike. Ogledava si stolp Befroi de Lille, Grand Palace, osrednji trg mesta z Vieille Bourse in Théâtre du Nord. Nadaljujeva do katedrale Notre Dame de la Treile. Ob zidovih citadele se odpeljeva nazaj do kanala, kjer se ustaviva na  majhnem francoskem pivu za skoraj 6€. Z vanom se odpeljeva do najvišje ležečega flandrijskega mesteca Cassel. Peljeva se v klanec po tlakovani cesti do parkirišča na koncu mesteca. Peš se povzpneva do vrha hribčka z vrtom, razglediščem na ravnico naokoli in mlinom na veter. Po drugi strani se po strmih stopnicah spustiva na glavni mestni trg, tlakovan s kamni in z zanimivimi stavbami. Greva še skozi dvoje mestnih vrat, ki so včasih pripadala obzidju, ki je branil nekdanji grad na hribu. Odpeljeva se ob severni obali proti Cap Blanc Nez, kjer sva imela namen prenočiti. Parkirišče na pečini je zaprto z rampo, ki dopušča dostop le vozilom, nižjim od 2.20metra. Peljeva naprej do mesta Wissant, kjer je brezplačno parkirišče za kamperje. Vidiva, da se bo kmalu spremenilo v plačljivo, saj že nameščajo rampo in avtomat za plačilo.     633km

                                                                                           

Sreda, 4.9.:

S kolesom se odpeljeva nazaj do Cap Blanc Nez. Sopiham v dva kar strma klančka. Končno prideva na vrh 134m visokih pečin z obeliskom na vrhu. Sprehodiva se po stezicah do razgledišč in ostankov bunkerjev. S kolesom se spustiva po peš stezici, ki vodi do široke mivkaste plaže Escalles pod klifi. Nato s kolesom do vasice Wissant. Ravno zapirajo tržnico z lokalnimi jedmi. Sprehodiva se po mestni plaži z nizkimi pečinami. Z vanom se zapeljeva naprej do Cap Griz Nez, najožji prehod med Francijo in Anglijo v Rokavskem prelivu. Na 45metrov visokih, sivih klifih stoji svetilnik. Čeprav je pot zaradi erozije zaprta, se sprehodiva nad obalo. V morju vidiva tjulne, razjasni se in končno zagledava čez preliv bele Dovrske pečine. Greva po krožni poti do vasice Framezelle in nazaj na plažo Du Cap Griz Nez. Zapeljeva naprej do  Amblentnse z istoimensko utrdbo na skali v morju. Nadaljujeva mimo sipin Dunes de la Slack. Vsa parkirišča ob sipinah imajo nizke rampe, zato zapeljeva do vasi. S kolesom se vrneva po urejeni kolesarski stezi do urejenih pešpoti po sipinah. Sprehodiva se do morja, polnega klapavic, ki ležijo vsepovsod na obali. Ta dan se zapeljeva še do kraja Boulogne Sur Mer, kilometer pred mestom je plačljivo postajališče za kamperje (10€ za 24 ur). Zvečer se sprehodiva do istoimenske plaže.                         30km

 

                                                         

Četrtek, 5.9.:

Ponoči je deževalo. Kljub slabemu vremenu se s kolesom zapeljeva k Colone de la grande Armee, Napoleonovemu stebru iz leta 1804. Park s 54 metrov visokim  stebrom s kipom Napoleona na vrhu je še zaprt. Poslikava ga skozi ograjo. Ulije se dež. Vedriva. Ko neha, se spustiva do zgornjega dela mesta z obzidjem iz 13. stoletja. Greva skozi mestna vrata in si ogledava baziliko  Notre Dame . Sprehodiva se mimo Chateu museu, po ulici Ru de Lile do trga Godefroide Bouilion z opečnato grajenima hoteloma. Skozi  druga vrata obzidja v park, ki ga obdaja. Tu je spomenik »plenilcu« egipčanskih grobov, Avgustu Mariette in lesena ladja solar ship, s katero je pripeljal mumije v Francijo. Spustiva se v port, na mostu si ogledava zapornice, ki uravnavajo pritok reke Liane, kupiva ribe in nazaj do kampa. Kolesariva mimo Nausice, največjega akvarija v Evropi. Miro noče na ogled, kasneje mi je žal. Spet dežuje. Zapeljeva se do sipin v Parc du Manquenterre. Zaradi dežja je vse namočeno. Parkirava blizu obale. Tu je nešteto pohodnih poti za opazovanje ptic. Peš greva proti morju, se sezujeva, prečkava številne kanalčke vode. Na mokrišču vidiva neke vrste srn. Ko prideva do morja, se ta začne dvigati. Hitiva nazaj, kanalčki so se spremenili v kanale in bredeva čez njih z vodo skoraj do riti. Naslednji postanek imava v turističnem kraju  St. Valery Sur Somme ob izlivu reke Somme. Parkirava izven mesta in se s kolesom zapeljeva da morja. Tu stoji enotirna železnica, po kateri še vozi turistični vlak, karte pa kupiš v lepo obnovljeni stari postaji. Po tlakovcih se peljeva do centra in naprej do 10 km oddaljenega rta Point de Hourdel s svetilnikom. Veliko je sprehajalcev. Začne rositi, kolesariva do vana in se peljeva, končno, v Normandijo. Danes idilična obala je v 2. svetovni vojni terjala veliko žrtev. 425.000 vojakov je bilo ranjenih, ubitih ali pogrešanih.  Na dan D, 6.6.1944 se je na 80 kilometerskem odseku normandijske obale , razdeljenih na 5 delov: Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword izkrcala zavezniška vojska iz Amerike, Kanade, Velike Britanije. V Dieppe parkirava nad mestom na pečini pri gradu. Kraj je dobil ime po kanadskem kraju v čast ubitih kanadskih vojakov.  Peš se spustiva v turistično, nekdaj pristaniško mestece. Sprehodiva se po promenadi, zavijeva v mestne uličice. Ogledava si ogromno cerkev sv. Jakoba iz 12. stoletja. Prenočiva nad klifi. 157Km

                     

                                  

Petek, 6.9.:

Zbudiva se v sončno jutro. Končno. Peljeva do St. Valery de Caux. Parkirava nad mestom pri monumentu. Po stezici se spustiva do mestne plaže. V pristanišču prodajajo ribe, ostali so jim samo še ciplji. Poslikava zapornice med reko in morjem. Na mestni tržnici si privoščiva paello z morskimi sadeži. Pri bunkerju iz 2. svetovne vojne se povzpneva nazaj k spomeniku, ki obeležuje prvi prelet Atlantika iz Pariza do New Yorka brez postanka leta 1930. Zanimiv spomenik z razgledom. Peljeva se do Fecampa, mesta, znanega po benediktinskemu samostanu s še bolj znanim benediktinskim zeliščnem likerju. Greva na pokušino najnovejšega koktajla z zasoljeno ceno. Sprehodiva se po mestu, pokukava v katedralo in že se peljeva naprej v Yport. Letoviško mestece je znano po peščeni plaži in klifih, ki se dvigajo nad njo. Sprehodiva se še do lesene cerkve s stolpno uro in že se peljeva proti Etretatu. Park4night naju pelje do polj, kjer je že parkiranih veliko kamperjev. Peš se odpraviva do klifov in po robu po urejenih potkah tik nad morjem. Občudujeva naravne loke, bele plaže pod nama, strme, bele stene pečin, za vsakim ovinkom naju čakajo nove. Spustiva se v mesto, čez mestno plažo in na pečine na drugi strani. Ogromno je sprehajalcev. Nazaj grede vidiva svetilnik in se podava še na drugo stran. Paseva se ob robidnicah, poti pa noče biti konec. Za vsakim hribčkom se odpre nov.                                             94km

 

Sobota, 7.9.:

Zapeljeva v La Havre. Mesto je bilo v drugi svetovni vojni popolnoma uničeno. Parkirava ob morju takoj na začetku mesta. S kolesom se peljeva ob morju mimo marine, do moderne arhitekture Vulkan, do katedrale. Naprej do Ville de Hovre, hotela z ogromno ploščadjo z raznovrstnimi vodnjaki. Ustaviva se še pri moderni cerkvi St. Jozeph. Grajena je kot stolp,visok 107 metrov in deluje kot svetilnik. Prav posebno vzdušje pričara sakralna glasba in pisana vitražna okna, postavljena vse do vrha stolpa. Peljeva se  čez  ogromen most  čez Seno. Nekdaj je bil to  najdaljši žični most na svetu. Čeprav je zgrajen kot cestninski most za vozila, ga lahko pešci in kolesarji prečkajo brezplačno in uživajo v panoramskem razgledu na izliv reke Sene. Mesto Honfleur je znano po starem pristanišču z značilnimi visokimi, ozkimi hišami z lesenimi okvirji vseh barv, ki gledajo na dok . Ogledava si največjo leseno cerkev v Franciji iz 15. stoletja,  Sainte-Catherine  so  izdelali ladjarji, v notranjosti so številne navtične okrasne podrobnosti, strop spominja na trup ladje. Sprehodiva se po uličicah, skozi park. Peljeva naprej do Arromaches na zlati obali. Na obali Arromanches so zavezniki takoj po dnevu D vzpostavili umetno začasno pristanišče, da bi omogočili raztovarjanje težke opreme. Britanci so zgradili ogromne plavajoče  pomole. Še danes je videti ogromne betonske bloke, ki ležijo v morju. Sprehodiva se mimo obeležja in si ogledava film. Začne liti dež. Odpeljeva se v Bayeux, kjer  si v muzeju ogledava 70 metrov dolgo tapicerijo v spomin na dogodke ob normanski  osvojitvi Anglije leta 1066. Izvezena zgodovina v stripu pripoveduje o boju za prestol in ustoličenju Viljema Osvajalca. Kljub dežju se sprehodiva po mestu. Pozno zvečer parkirava na parkirišču Overlord muzeja.                                             181km

               

Nedelja, 8.9.:

Obiščeva ameriško pokopališče nad Omaha obalo, kjer je pokopanih skoraj 9000 vojakov. Pred muzejem opraviš kontrolo, Miro ima nožiček in ga mora nest nazaj v van. Ogledava si filmček, slike in predmete vojakov, ki so padli na dan D. Ves čas, ko sva v muzeju, posnet glas našteva imena padlih. Zunaj si ogledava spominsko obeležje in se sprehodiva mimo nepregledne vrste belih križev. Ne moreva si predstavljati, kaj so doživljali mladi fantje, ko so padali eden za drugim. Povprečna starost vojakov je bila 22 let. Na koncu pokopališča sta kipa žensk, ki predstavljata Ameriko in Francijo, ogledava si kapelico, pod nami je idilična slika široke, peščene obale ob morju, kjer se je dogajal pokol. Spustiva se do plaže mimo bunkerjev in obeležij v čast umrlih. Zapeljeva se proti zahodu in se ustaviva na Pointe du Hoc. Nad pečinami stoji preprost granitni steber  na vrhu nemškega betonskega bunkerja. Postavljen je v čast rengerjem, ki so preplezali 100-metrske klife in onesposobili nemško topništvo. Sprehodiva se  nad morjem mimo nemških bunkerjev in vrtač, posledic bomb. Ogledava si film, pričevanje preživelih in slike. Presunljivo. V mestecu Coutances si ogledava gotsko romansko katedralo Notre-Dame de Coutances iz 11. stoletja. Mogočna stara katedrala je vredna ogleda. Ogledava si botanični vrt z zasajenimi cvetličnimi aranžmaji v čast 80 letnice izkrcanja. Zapeljeva se v Beauvoir, parkirava pri cerkvici, kjer so že trije kamperji.                                                                                         151km

                    

Ponedeljek, 9.9.:

Rosi. Kljub temu se s kolesom zapeljeva  do 5 km oddaljenega Mont Saint Michel . Od daleč zgleda majhna srednjeveška naselbina na otočku kot pravljičen grad. Kolesariva čez mostiček, veter naju poriva nazaj. Pred obzidjem v naselje parkirava kolesi. Po strmi, tlakovani ulici se vzpneva do gotske opatije   Saint Michel iz. 10 stoletja (vstopnina 13€ na osebo). Pred vhodom je vrsta. Skupek gotskih stavb je zidan na vrhu skale  v treh nadstropjih. Ogledava si cerkveno opatijo, kaplanijo, sobo za gostitelje in jedilnico, vinsko klet, viteško sobo in križni hodnik. Ogromne kamnite sobane v večini niso opremljene. Nazaj grede naju moči dež. Zapeljeva se v drugo pokrajino, Bretanijo, v Dinan. Parkirava pod mostom ob reki Rens. S kolesom se odpeljeva ob reki do naselja, lesene hiše so postavljene ena ob drugi. po strmi ulici Rue du Jerzual prideva do bazilike  Saint-Sauveur, zgrajene v 12. stoletju, v različnih slogih. Ogledava si zvonik Tour de l'Horloge  iz 15. stoletja, Mesto, obdano s tremi kilometri obzidja,  je polno tradicionalnih lesenih hiš. Spustiva se do vana in nadaljujeva proti morju do St Malo, nekdaj gusarskemu obzidanemu mestu. Zdaj v njem mrgoli turistov. S kolesom se zapeljeva do obzidja, skozi mestna vrata greva do katedrale sv. Vincent in ob obzidju obhodiva mestece. Pod nama je peščena plaža in otočki z utrdbami. Zvečer se zapeljeva proti cap Frehel v kamp. Večerni sprehod po sipinah in peščeni plaži.                     121km

 

 

Torek, 10.9.:

S kolesom se odpeljeva iz kampa proti Cap Frehel. Prehodiva krožno pot visoko nad morjem. Greva mimo svetilnika, stolpa in  okoli rta po rdečkasti pokrajini , obrasli z nizkim rastjem. Kolesariva nazaj do kampa in naprej proti plaži D'Or Les Pins. Cesta vodi gor in dol, do plaže se spusti sam Miro, meni zmanjka moči. Z vanom se zapeljeva do kraja Tregastel. Parkirava pri info centru. S kolesom se odpeljeva do obale Cote de Granit Rose. Kolesariva ob peščeni plaži z rdečkasto roza peskom, nato ob skalah, balvanih oranžnih odtenkov. Obala je res osupljiva. Vsake toliko se ustaviva, plezava čez skale. Njihova površina je kot smirkov papir. Se vrneva in peš po skalah do la Rocher de Du. Nato porivava kolo po pešpoti do plaže Tragestel.               125km

 

Sreda, 11.9.:

Parkirava na javnem parkirišču v Morlaix. Sprehodiva se po ulicah s starimi, tipičnimi, lesenimi, tro nadstropnimi hišami. Pravijo jim tudi viseče hiše, ker so zgornja nadstropja zamaknjena navzven. Mesto je polno rož. Simbol mesta je viadukt, ki se pne nad mestom. Malo posediva v baru , naročiva slavne francoske crepes, po naše, palačinke. Ogledava si tipično hišo Maison a Pondalez na Grand Rue. Naslednji je na vrsti  St. Tegonec. Mestece ima brezplačno parkirišče za kamperje. Ogledava si župnijsko cerkev , slavolok, kostnico in za Bretanijo znamenito kalvarijo, prikaz križanja in vstajenja jezusa. Peljeva se na polotok Crozon do mesta Camaret sur Mer. Parkirava na ulici  v bližini centra. S kolesom se povzpneva do Lagatjar Alignments, park z  okoli sto stoječimi kamni- manhirji. Nekateri so visoki  preko treh metrov. Še malo v hrib in do Manoir Saint Pol Ronks. Nekakšne ruševine s stoječimi stebri stojijo na klifu z razglediščem na Point du Toulinguet na koncu polotoka, kamor kolesariva naprej. Pot pelje do morja in se vzpne do  utrdbe. Malo se sprehodiva po pešpoteh, dostop do svetilnika je zaprt.  Spustiva se do plaže De Pen Hat. Nato spet v klanec in do drugega konca rta, Ponte de Pen Hir. Na 70 metrov visokih pečinah stoji spomenik bretancem. Parkirišče pri spomeniku je polno. S kolesom se spet spustiva, tokrat do plažeVeryach. Sprehodiva se po sivi, mivkasti plaži in spet s kolesom v hrib. Ustaviva se pri sidrih, pokončno postavljenih na travnati površini nad klifi. Tu je majhen muzej bitke za atlantik, spodaj se vidijo veliki obrambni bunkerji. Razstavljen je majhen top. Spustiva se v mesto, ob morju si privoščiva zasluženo pivo. Odpeljeva se spet proti vzhodu in parkirava ob dolgi plaži v mestu Peutrez. Poslikava žareč sončni zahod.                                                                          175km

            

Četrtek, 12. 9.:

sprehodiva se po peščeni plaži, nato nadaljujeva pot v Quimper. Parkirava ob velikem parkirišču na železniški postaji in se s kolesi odpeljeva proti centru. Mesto stoji na stičišču dveh rek. Mostički, ki vodijo čeznje, so okrašeni s cvetočimi lončnicami. Ogledava si staro mestno jedro s tipičnimi bretonskimi hišami  in kamnitimi stavbami. Obiščeva tržnico, dva parka, sprehodiva se po ulicah s hišami z lesenim ogrodjem, pokukava v katedralo... Začne deževati. Hitiva do vana in zapeljeva se do Carnac Alignmentes. Poleg parkirišča je brezplačno parkirišče za kamperje. S kolesom se odpeljeva na ogled megalitskih najdišč, sestavljenih iz vrst, kamnitih grobov, grobnih gomil in posameznih velikih kamnov, menhirjev. Več kot 3000 prazgodovinskih klesanih kamnov naj bi postavili predkeltski ljudje in tvorijo največjo zbirko na svetu. Kamni so postavljeni na več ogromnih področjih. Kolesariva po lepo urejenih potkah. Obkroživa La Menec, ogromno v vrsto postavljenih kamnov. V centru za obiskovalce si ogledava kratek film in razstavljene slike, večina posnetkov iz zraka, na katerih se vidi razsežnost in natančno postavitev sklopov kamnov. Se peljeva mimo Kermarije, Kerlescan. Povzpneva se na majhen stolp ob poti, nato kolesariva še kak kilometer do grobnice Kercado. Nazaj grede si ogledava največje menhirje na področju. Sije sonce, zato se odločiva, da s kolesom obiščeva še mestece Carnac. V cerkvi Sain Corneli z lepo poslikanim lesenim stropom potekajo vaje orkestra za večerni koncert. Popoldne se zapeljeva do mesta Vannes. Spet parkirava izven mesta in se s kolesom odpeljeva do obzidanega centra. Vstopiva skozi vrata Saint Vincent, se po tlakovanih ulicah s tipičnimi lesenimi hišami sprehodiva do vrat na vrt Jardin Des Rampards s številnimi zasaditvami cvetočih rož. Spet dežuje, a je čudno, da rože tako dobro uspevajo. Zvečer zapustiva Bretanijo in s odpeljeva proti gradovom ob reki Loari. Prespiva v vasi Vezins.       363Km

                                                                           

Petek, 13.9.:

V mestu Ambroise je gost promet, po polžje se premikava v koloni. Imava velikansko srečo, ravno pred nama se sprosti parkirni prostor tik ob cesti pod tržnico. Ob petkih in sobotah je sejemski dan, prodajajo lokalne izdelke, sadje, zelenjavo, šalame, sire, …. odločiva se, da si najprej ogledava grad (16€ na osebo). Obiščeva kapelo, kjer naj bi bil pokopan Leonardo Da Vinci, ki je na dvorcu živel svoja zadnja leta. Sprehodiva se po parku z okroglo obrezanimi grmički, ogledava si dvorec v nadstropjih s kraljevimi, opremljenimi sobanami. Nazaj grede se ustaviva na tržnici, podirajo stojnice, na srečo je še ena s pripravljeno hrano odprta. Zapeljeva se v Chenonceaux in parkirava pri dvorcu (14€). Ogledava si lepo urejene vrtove, sobane s tapiserijami najbolj »ženskega« dvorca v dolini. Njegovi lastniki so bile ženske, ki so vsaka v svojem času grad opremljala, olepšala, obnavljala. Dvorec ima zanimiv mostiček čez reko. Naslednji postanek imava v Vullardy. V mestu je dvorec, ki si ga ogledava le od zunaj, v mestecu posediva ob pivu in odpeljeva se naprej do Azay de Rideau. Gradič ob reki je že zaprt. Peljeva se mimo dvorca De L´lsslette in v Langeais. Parkirava takoj za zanimivim srednjeveškim mostom. Peš greva do gradu z dvižnim mostom sredi mesta. Zvečer parkirava pred mestom Chinon.                               272km

                  

Sobota, 14.9.:

Sprehodiva se po mestu Chinon. Grad stoji na skali vzpetini nad mestom,  je še zaprt, vidiva le visoka vstopna vrata Tourde l Horloge. Z mestnim dvigalom se spustiva do spodnjega srednjeveškega dela mesta. Sprehodiva se ob reki Vienne, zavijeva na glavno ulico z lesenimi hišami in srednjeveškimi palačami. Peljeva se do La Rochelle, nekdaj največjo luko Atlantika. Parkirava pri nakupovalnem centru in se s kolesom odpeljeva v center. Ulice so polne turistov, skozi center se peljeva do pristanišča. Poslikava tri srednjeveške stolpe, verižni stolp, s katerega so nekdaj z verigami zaprli vhod v pristanišče, stolp sv. Nikolaja in Lantern tour.  Sprehodiva se po mestnem obzidju, ki je spremenjeno v promenado. Skozi vrata Grose Harloge pod mestno uro spet vstopiva v srednjeveški del. Sprehodiva se po arkadnih ulicah, na trgu Ville si ogledava hotel Ville, nato do katedrale Saint Luis, cerkve Saint Chaveur de la Rochelle,  do centralnega marketa in nazaj do vana. V načrtu imava še ogled mesteca Saintes . Parkirava pred mestom, s kolesom peljeva do slavoloka Germanika, do ogromnega samostana Aux Dames, do katedrale St. Pierre.  Kolesariva v klanec mimo nekdanje bolnišnice do amfiteatra in nazaj skozi star del mesta do reke. Pri mostu eno ščene ugrizne Mirota v nogo. Lastnik se ne sekira. Pokličeva policijo, pride rešilec. Mirotu oskrbijo krvavo nogo s tremi luknjami od zob, policija pa samo ugotovi, da pes ni nevaren, ker ga ni še nihče prijavil. Spijeva pivo, da se bo rana bolje celila in do vana. Zapeljeva se do Blaya, do postajališča za kamperje .       445Km

                                                    

Nedelja, 15.9.:

Voziva po ravni pokrajini, polni sončničnih polj. Na žalost so odcvetele. Peljeva mimo vinogradov mimo Bordeauxa, znanega po črnem bordojskem vinu. Obiščeva peščene sipine Dunes de Pylat. Parkirava na velikem plačljivem parkirišču (7€ za 4 ure)pod borovci. Več kot 103 metre visoka, 600m široka in 3km dolga  najvišj sipina v Evropi se kot kača vije med turkiznim morjem in zlenimi borovci. Povzpneva se na prvo, najvišjo in se na drugi strani spustiva do morja. Po obali hodiva ob vznožju sipine, na koncu vidiva zoglenel borov gozd. Tu je bil lansko leto obsežen požar. Na koncu se povzpneva spet na sipino in po njenem robu se gor in dol vračava do vana. Peljeva se proti jugu v kraj Mesantes. Parkirava na plačljivem parkirišču za kamperje (16€ in 5€ za kartico). Greva do 100m oddaljene istoimenske plaže. Sončno vreme izkoristiva za prvo kopanje.           243km

     

Ponedeljek, 16.9.:

Jutro preživiva na plaži. Ta dan malo piha, pride mnogo srfarjev. Popoldne nadaljujeva potovanje v Bayoune . Parkirava JZ za obzidjem, vzameva kolesa in se peljeva do reke Adour. Skozi mestni park prideva do reke Nive, na njej je polno mostičkov z rožami. Mimo tipičnih baskovskih hiš do katedralel, vredne ogleda, kajti zadnje stene in strop, vse je poslikano. Kolesariva do gradu Vieux, cerkve saint Andre in gradiča Neuf. Nazaj do vana in do St Jean de Luz. Spet s kolesom do razgledišča na plažo in kamnite klife. Po pešpoti se peljeva do glavne plaže in svetilnika. Na trg Ludvika XIV, v cerkev Saint Jean Baptist, kjer se je kralj poročil.  Na trgu popijeva pivo.  76km

                 

 

Torek, 17.9.:

Peljeva se od morja, proti JV v Pirineje, do vasi Espelette. Parkirava takoj pri vhodu v vas s tradicionalnimi labourškimi hišami in gradom.  Vse hiše so bele z rdečimi polkni, okenskimi okvirji in lesenimi deli. Krašene so s čilijem, menda jih tu na veliko pridelujejo. Zanimivi baskovski nagrobniki obkrožajo cerkev Saint-Etienne iz 16. stoletja. Znotraj je vsa v lesu, ima lesene galerije v treh nadstropjih, na katere se lahko povzpneš, lesen, zanimivo poslikan strop in veliko oltarno sliko. Grad je namenjen občinarjem. Na tržnici kupiva čili in  baskovske salame. Peljeva se naprej do Saint Jean Piet de Port ob vznožju Pirinejev in začetne točke francoske Jakobove poti. Parkirava pri nogometnem igrišču, postajališče za kamperje je zaprto. Mesto je obdano z obzidjem gradu Mendiguren iz 17. stoletja. Povzpneva se do razgledišča, s katerega so najlepši pogledi  na baskovsko mestece. Spustiva se po strmih stopnicah  do ene od znamenitosti mesta,  starega rimskega mostu čez reko Nive, porte Notre dame in cerkve Notre Dame du Bout du Pont, ob katere izstopa zvonik. Sprehodiva se po tlakovanih ulicah Rue de Espagne, rue  de la Citadele, polne romarjev. Izstopiva  skozi najslavnejša vrata  sv. Jacquesa pod Unesco-vo zaščito. Peljeva se proti vzhodu čez prelaz Col D'Osguich v dolino valle du Saison in v valle dAspe v vas Lescun. Ob cesti  stojita beloglava jastreba. Parkirava više in ju greva nazaj slikat. Naju opazita in vzletita. V zraku je jih je cela jata. Zapeljeva nazaj, kajti skozi vas je prepovedana vožnja s kamperji. V hrib nasproti vasi po ozki asfaltni cesti  na parkirišče Napia, ki je označeno v Park4night. Greva na krajši pohod po  široki makadamski cesti ob potoku La Langa do Plato de Sanchese. Prideva na veliko jaso s kamnitim labirintom, lesenimi klopcami za piknike, potočkom in slapom pod dvatisočaki. Prespiva na parkirišču.                                                                                                              168km

 

Sreda, 18.9.:

Za nama je jasna, mrzla noč. Danes naju čaka daljši pohod. Ob parkirišču je smirokaz, ki označuje štiriurni pohod do jezera Lac de Lhurs kot težak. Prvi del poti vodi po makadamski strmi cesti, nato po stezi skozi gozd, prečiva pobočje in spet strmo v klanec. Na vrhu še čez in mimo skal in zagledava jezero pod mogočnimi dvatisočaki. Na drugi strani je koča. Pomalicava in po dveh urah in pol sva nazaj. Vzpona je 725m v 5.5 km. Pot ni zahtevna. Popoldne se odpeljeva čaz Col du Somport proti španski meji. Vidiva oznake, da je cesta zaprta. V vasi čistijo mulj iz hiš in popravljajo strugo reke. Domačini povedo, da je bil pred tednom dni močan naliv, višje je odneslo del ceste, dolino je preplavila reka. V načrtu sva imela hojo iz španske strani do jezer Lac de Bious. Vrneva se po dolini in čez prelaz Col de Maire Blanque (1085mnv). Na vseh prelazih v Pirinejih imajo francozi postavljene na vsakem km tablo s prikazom, koliko procentni klanec je v tistem km in koliko km je še do vrha prelaza. Se spustiva v dolino valle d'Ossau, ki je dobila ime po gori Midi d'Ossau, z vrhom 2.884 m. Ves čas vožnje in pohoda se vrh črne gore skriva v oblakih, nazaj grede se oblaki končno razkadijo. Mimo vasi Laruns, Gabes, zavijeva v hrib za jezero lac de Bious. Parkirava na plačljivem parkirišču (4€) pod prvim jezerom. Se povzpneva do Lacs d'Ajous. Nadaljujeva  mimo jezera in v klanec. Sledijo tri jezera, voda teče po slapovih iz enega v drugega- Lac Roummasot, Lac Du Miey, Lac Gentau. Ko se vzpenjava skozi gozd, ravno ženejo veliko čredo krav iz planine v dolino. Jezera so vsekakor vredna ogleda, prehodiš lahko tudi daljšo, krožno pot mimo še enega jezera. Hodila sva 3.15 ure, v 7 km vzpona je 680mnv. Zapeljeva se nazaj v dolino in v hrib do Lac de Fabregaz. Ob jezeru pred vasjo je parkiranih veliko kamperjev. Tu prespiva.               89km

                                                                                                                                     

Četrtek, 19.9:

S kolesom se zapeljeva do vzpenjače. Povratna vozovnica za vzpenjačo in železnico je 27€. Prva vožnja žičnice je ob 9. uri. na 1900m visoko postajo Sagette. Občudujeva panoramski pogled na Pic du Midu d'Ossau. Presedemo se na vlakec, peljemo se skozi »medvedji« predor in  nad robom doline Soussoueou.  Po 10km in 55minutah vožnje izstopimo na postaji pod Lac Artouste. Obhodiva jezero po desni strani in se dvigneva po pobočju. Više je jezero Lac d'Arremoulit. Na žalost imava manj kot dve uri časa do povratne vožnje, ne zadosti za vzpon do jezera. Okoli 14 ure sva nazaj pri vanu. Domačin trka na vrata. V kombiju prodaja domač sir, je odličnega okusa. Zapeljeva se v mestece Laruns. Miro kolesari na Col d'Aubisque - 36km, 1200 višinskih metrov. Ko se vrne, se zapeljeva na prelaz in prespiva na velikem parkirišču.                            40km

        

Petek,20.9.:

Prši dež. S prelaza se spustiva na drugo stran in preko prelaza Col de Soulor v dolino in proti jugu do vasi Gavarnie. Parkirava na plačljivem parkirišču ob cesti (10€). Rosi. Pešačiva do 1 uro odddaljenega Cirque de Gavarnie. Odpre se razgled na ogromen naravni amfiteater s številnimi slapovi, ki padajo čez visoke, navpične stene. To je tudi naravna meja med Francijo in Španijo. Najin naslednja postaja je Lurd, znano krščansko romarsko središče. Parkirava pred mestom in se s kolesom zapeljeva do bazilike Rožnega venca. V njej se odvijajo po razporedu maše v različnih jezikih. Veliko obiskovalcev je na vozičkih, ki so prišli molit za svoje zdravje. Greva do votline, kjer se je po pripovedih Bernardki prikazovala Marija, spijeva malo zdravilne vode, si ogledava še kripto v cerkvi in se po ulicah, polnih romarjev in turistov vrneva do vana. Peljeva se do Saint Sauveur, prevoziva 2km klanca na Col du Tourmalet. Tu prespiva.                              151km

                               

Sobota, 21.9.:

Miro je imel v planu kolesarjenje na prelaz Col du Tourmalet. Dežuje, zato se z vanom zapeljeva na prelaz. Parkirava. Malo rosi. Miro se s kolesom spusti na drugo stran v Saint Marie de Campan in nazaj 36km, 1250 višinskih metrov.

Jaz se peš odpravim na Pic Midi nad parkiriščem. Široka makadamska cesta se vzpenja okoli hriba, skozi tunelček in mimo dveh jezer. Cikcakasto se dvigne nad jezero, začne liti dež, vrh se zavije v meglo, zato se tik pod vrhom na zavoju obrnem. Po uri in pol hoje sem spet v kamperju.

Čez prelaz se spustiva do vasi Saint Marie de Campan in v Castelnau -Durban na postajališče za kamperje. Večer zaključiva v baru ob rujni kapljici, ki se po najinem okusu ne more kosati s Tiborjevim teranom.                                                                                                      168km

         

Nedelja, 22.9.:

Dežuje. Peljeva se v Foix, parkirava pod gradom. Cesta, parkirišče, grad, vse je razkopano in v popravilu. Peš se dvigneva za gradom  po ozkih, srednjeveških ulicah z nekaj lesenimi hišami. Obiščeva dve mestni tržnici z lokalnimi izdelki, tu se že prodaja lavanda. Pokukava v cerkev Saint Volusien, se sprehodiva po Jardin Publik in se strinjava, da bi mestece komot izpustila iz načrtovanih ogledov. Obzidano mestece Carcassone pa se vsekakor splača obiskati. Obdano je z dvojnim obzidjem z nešteto stolpi. V enem so izvajali inkvizicijo in je v njem muzej. Grad v središču ima dvižni most in jarek. Sprehodiva se po uličicah do bazilike Saint Nazarie, do Porte d'Andre in po zunanjem delu obzidja nazaj do parkirišča. Na nebu se pojavi formacija letal, ki spušča za sabo francoske barve. Odpeljeva se do sredozemskega morja v kamp Californija na istoimensko plažo južno od Adge.                                                                            227km

                                                     

Ponedeljek, 23.9.:

Sije sonce, vzameva si »prost« dan. Poležavava na plaži, ob bazenu, skočiva s kolesom v center mesta, spečeva ribe...

 

Torek,24.9.:

Popoldne se odpeljeva iz kampa. Izbereva cesto po nasipih, nekajkrat se ustaviva ob peščenih plažah. Zapeljeva se do Nimesa in parkirava pri stolpu Tour  Magne. 32 metrov visoki osmerokotni stolp iz obdobja Avgusta, ostanek nekdanjega rimskega zidu, stoji visoko nad mestom v mestnem parku. Skozi park se spustiva do vrtov Fontane. Ogromen ograjen vodnjak z izvirom obdajajo kipi, voda teče po odprtih kanalih v ogromne bazene.  V bližini si ogledava Dianin tempelj. Sprehodiva se ob  Les Quais de la Fontaine in do zelo dobro ohranjenega rimskega svetišča Maison Carree, Obdan je s stebriščem. Na trgu pri svetišču se odžejava s pivom, spet je topel dan. Peljeva se v Uzes.  Pred vstopom v mesto parkirava na velikem parkirišču. Ogledava si Chateau Ducal dUzes s tremi stolpi. V središču na Place aux Herbes pri znamenitem vodnjaku z barčki pod arkadami posediva ob pivu. Zapeljeva se do Vers Pont du Gard. Pri teniškem igrišču na koncu vasi prespiva.                    

                                                                                                                                       161Km

          

Sreda, 25.9.:

S kolesom se odpeljeva do Pont du Gard, najbolj znamenitega ostanka rimskega akvadukta iz vodnega zajetja v dolini Eure do mesta Nimes.  Akvaduktni most je zelo dobro ohranjen, ima tri nivoje lokov,   je 49 m  visoko nad reko Gordes. Dolg je 274 m. Spustiva se do reke, ga prečkava , poslikava in nazaj mimo info centra do parkirišča. Mimo Avignona čez prelaz Moneux se zapeljeva v vas Sault. Parkirava na brezplačnem parkirišču nad vasjo. Miro kolesari na Mont Ventoux. 52km, 1250 višinskih metrov. Pokrajina je polna trt in že požetih polj lavande.  Nadaljujeva proti vzhodu, se dvigneva na visoko planoto, vseskozi naju spremljajo polja lavande. Spust do jezera Lac de Sainte Croix. Prespiva tik pred mostom.                                                                           220Km

            

Četrtek, 26.9.:

Se zapeljeva v sotesko Verdon. V vasi La Palud Su Verdon zavijeva na panoramsko cesto , ki se vije visoko nad reko Verdon. Ustavljava se na razglediščih s pogledi na strme visoke stene in rečico na dnu. Ustaviva se pri koči La Maline.  Peš se spustiva v kanjon, tu vodi trail Blanc Martel, ki vodi po dnu kanjona in se dvigne po 5-ih urah hoje v naslednjo vas. Midva greva samo do reke in mostu Passarelle De L'Estella – viseči most v obliki loka. Poslikava in sva po dveh urah hoje nazaj. Naprej pelje le enosmerna cesta, vrniti se morava v vas La Palut.  Moustiers Sainte Marie pod pečinami samo poslikava, skozi mesto Digne Les Bains, čez Col La Bouret in Col De Maure. Po dolini  Ubaye in spust do jezera Lac De Serre Pancon. Čez most in po ozki cesti voziva po desni strani jezera. Peljeva v Briancon, na začetku mesta je postajališče za kamperje, kjer prespiva.    247km

                                                                                                                                      

               

Petek, 27.9.:

Miro s kolesom na Col D`Izoard - nv2381m, 40km, 1200višinskih metrov. Jaz grem na ogled starega dela mesta v obzidju. Pričakam ga na križišču, ga poslikam in na pivo. Popoldne se zapeljeva na Col de Montgenevre. Na večerni sprehod do istoimenske turistične vasice.                                                  15km

               

Sobota, 28.9.:

Odpraviva se na 3131m visok Mont Cheberton. Gora je znana po svojem izravnanem vrhu. Italijani so razstrelili vrh in ga znižali za 6metrov. Nanj so postavili 8 stolpov za topove, visokih 12m, zaradi snega pozimi. Dobila je vzdevek "bojna ladja oblakov". Do vrha je vodila muletjera, po kateri je, razen na nekaterih delih, še danes pot do vrha. Po 2. svetovni vojni je vrh francoski. Najprej se pot vzpenja skozi macesnove gozdove, nato strmo cikcak po krušljivem pobočju na sedlo. Ta del je najtežji. Sledi lepa cikcak muletjera do vrha. Na nekaterih delih je poledenel sneg.  Na vrhu poslikava, pomalicava. Pod vrhom so galerije in sobane, kjer so nekoč prebivali vojaki. Vse je še dobro ohranjeno. Mrzlo je, začnejo zmrzovati prsti,  hitro  se odpraviva nazaj. Prehodiva 18km in narediva 812višinskih metrov v 5.5 ure. Zapeljeva se na italijansko stran do vasi Oulx, parkirava ob reki čez mostiček. V bar na zaslužen aperol. Dobiva, kot je v Italiji navada,  ogromen krožnik prigrizkov.                                                           23km

       

Nedelje, 29.9.:

Čaka naju samo še pot domov.     626km                                                        Skupaj prevoženih 5880km