Francija, 2.9.
-29.9. 2024
Ponedeljek, 2.9.:
Tokratni cilje je severna obala Francije in Pirineji.
Odpeljeva se do Trbiža, kjer imava prvi postanek ob italijanski kavi in
rogljičku. Mimo Lienza se peljeva skozi tunel Felbertauern, na drugi strani
tunela se ustaviva na kosilu. Nadaljujeva mimo Kizbuhela in čez mejni prehod
Kufstein v Nemčijo. Po avtocesti se peljeva mimo Munchna, Karlsruheja in za
mestecem Landan zavijeva iz avtoceste. Na
aplikaciji Park4night sva izbrala parkirišče v vasi Birkweiler za
prenočevanje. Parkirišče je na robu vasi ob vinogradih.
Ta dan sva prevozila 786km
Torek, 3.9.:
Po jutranjem sprehodu skozi vinograde, polne rdečega grozdja,
se odpeljeva proti Luksenburgu.
Nekaj časa se voziva po navadni cesti, ki preide v dvopasovnico. V Luksenburgu
tankava bencin, ima isto ceno na avtocesti in izven nje in je najcenejši na
najini poti. Po hitri cesti se odpeljeva
čez Belgijo v Francijo. V nekdanji flamski prestolnici
Lille se ustaviva JZ od obzidja na
brezplačnem parkirišču in pripraviva kolesa za ogled starega mestnega jedra s
tlakovanimi ulicami, trgi, opečnatimi hišami iz 17. stoletja, gotskimi cerkvami
. Peljeva ob kanalu in skozi park Vauban, po ulici Liberte do Trga republike.
Ogledava si stolp Befroi de Lille, Grand Palace, osrednji trg mesta z Vieille
Bourse in Théâtre du Nord. Nadaljujeva do katedrale Notre Dame de la Treile. Ob
zidovih citadele se odpeljeva nazaj do kanala, kjer se ustaviva na
majhnem francoskem pivu za skoraj 6€. Z vanom se odpeljeva do najvišje
ležečega flandrijskega mesteca Cassel.
Peljeva se v klanec po tlakovani cesti do parkirišča na koncu mesteca. Peš se
povzpneva do vrha hribčka z vrtom, razglediščem na ravnico naokoli in mlinom na
veter. Po drugi strani se po strmih stopnicah spustiva na glavni mestni trg,
tlakovan s kamni in z zanimivimi stavbami. Greva še skozi dvoje mestnih vrat, ki
so včasih pripadala obzidju, ki je branil nekdanji grad na hribu. Odpeljeva se
ob severni obali proti Cap Blanc Nez, kjer sva imela namen prenočiti. Parkirišče
na pečini je zaprto z rampo, ki dopušča dostop le vozilom, nižjim od 2.20metra.
Peljeva naprej do mesta Wissant, kjer je brezplačno parkirišče za kamperje.
Vidiva, da se bo kmalu spremenilo v plačljivo, saj že nameščajo rampo in avtomat
za plačilo. 633km
Sreda, 4.9.:
S kolesom se odpeljeva nazaj do
Cap Blanc Nez. Sopiham v dva kar
strma klančka. Končno prideva na vrh 134m visokih pečin z obeliskom na vrhu.
Sprehodiva se po stezicah do razgledišč in ostankov bunkerjev. S kolesom se
spustiva po peš stezici, ki vodi do široke mivkaste plaže Escalles pod klifi.
Nato s kolesom do vasice Wissant.
Ravno zapirajo tržnico z lokalnimi jedmi. Sprehodiva se po mestni plaži z
nizkimi pečinami. Z vanom se zapeljeva naprej do
Cap Griz Nez,
najožji prehod med Francijo in Anglijo v Rokavskem prelivu. Na 45metrov
visokih, sivih klifih stoji svetilnik. Čeprav je pot zaradi erozije zaprta, se
sprehodiva nad obalo. V morju vidiva tjulne, razjasni se in končno zagledava čez
preliv bele Dovrske pečine. Greva po krožni poti do vasice Framezelle in nazaj
na plažo Du Cap Griz Nez. Zapeljeva naprej do
Amblentnse z istoimensko
utrdbo na skali v morju. Nadaljujeva mimo sipin
Dunes de la Slack. Vsa parkirišča ob
sipinah imajo nizke rampe, zato zapeljeva do vasi. S kolesom se vrneva po
urejeni kolesarski stezi do urejenih pešpoti po sipinah. Sprehodiva se do morja,
polnega klapavic, ki ležijo vsepovsod na obali. Ta dan se zapeljeva še do kraja
Boulogne Sur Mer, kilometer pred
mestom je plačljivo postajališče za kamperje (10€ za 24 ur). Zvečer se
sprehodiva do istoimenske plaže.
30km
Četrtek, 5.9.:
Ponoči je deževalo. Kljub slabemu vremenu se s kolesom
zapeljeva k Colone de la grande Armee, Napoleonovemu stebru iz leta 1804. Park s
54 metrov visokim stebrom s kipom
Napoleona na vrhu je še zaprt. Poslikava ga skozi ograjo. Ulije se dež. Vedriva.
Ko neha, se spustiva do zgornjega dela mesta z obzidjem iz 13. stoletja. Greva
skozi mestna vrata in si ogledava baziliko
Notre Dame . Sprehodiva se mimo Chateu museu, po ulici Ru de Lile do trga
Godefroide Bouilion z opečnato grajenima hoteloma. Skozi
druga vrata obzidja v park, ki ga obdaja. Tu je spomenik »plenilcu«
egipčanskih grobov, Avgustu Mariette in lesena ladja solar ship, s katero je
pripeljal mumije v Francijo. Spustiva se v port, na mostu si ogledava zapornice,
ki uravnavajo pritok reke Liane, kupiva ribe in nazaj do kampa. Kolesariva mimo
Nausice, največjega akvarija v Evropi. Miro noče na ogled, kasneje mi je žal.
Spet dežuje. Zapeljeva se do sipin v
Parc du Manquenterre. Zaradi dežja je vse namočeno. Parkirava blizu obale.
Tu je nešteto pohodnih poti za opazovanje ptic. Peš greva proti morju, se
sezujeva, prečkava številne kanalčke vode. Na mokrišču vidiva neke vrste srn. Ko
prideva do morja, se ta začne dvigati. Hitiva nazaj, kanalčki so se spremenili v
kanale in bredeva čez njih z vodo skoraj do riti. Naslednji postanek imava v
turističnem kraju
St. Valery Sur Somme ob izlivu reke
Somme. Parkirava izven mesta in se s kolesom zapeljeva da morja. Tu stoji
enotirna železnica, po kateri še vozi turistični vlak, karte pa kupiš v lepo
obnovljeni stari postaji. Po tlakovcih se peljeva do centra in naprej do 10 km
oddaljenega rta Point de Hourdel s
svetilnikom. Veliko je sprehajalcev. Začne rositi, kolesariva do vana in se
peljeva, končno, v Normandijo. Danes
idilična obala je v 2. svetovni vojni terjala veliko žrtev. 425.000 vojakov je
bilo ranjenih, ubitih ali pogrešanih.
Na dan D, 6.6.1944 se je na 80 kilometerskem odseku normandijske obale ,
razdeljenih na 5 delov: Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword izkrcala zavezniška
vojska iz Amerike, Kanade, Velike Britanije. V
Dieppe parkirava nad mestom na
pečini pri gradu. Kraj je dobil ime po kanadskem kraju v čast ubitih kanadskih
vojakov. Peš se spustiva v
turistično, nekdaj pristaniško mestece. Sprehodiva se po promenadi, zavijeva v
mestne uličice. Ogledava si ogromno cerkev sv. Jakoba iz 12. stoletja. Prenočiva
nad klifi. 157Km
Petek, 6.9.:
Zbudiva se v sončno jutro. Končno. Peljeva do
St. Valery de Caux. Parkirava nad
mestom pri monumentu. Po stezici se spustiva do mestne plaže. V pristanišču
prodajajo ribe, ostali so jim samo še ciplji. Poslikava zapornice med reko in
morjem. Na mestni tržnici si privoščiva paello z morskimi sadeži. Pri bunkerju
iz 2. svetovne vojne se povzpneva nazaj k spomeniku, ki obeležuje prvi prelet
Atlantika iz Pariza do New Yorka brez postanka leta 1930. Zanimiv spomenik z
razgledom. Peljeva se do Fecampa,
mesta, znanega po benediktinskemu samostanu s še bolj znanim benediktinskim
zeliščnem likerju. Greva na pokušino najnovejšega koktajla z zasoljeno ceno.
Sprehodiva se po mestu, pokukava v katedralo in že se peljeva naprej v
Yport. Letoviško mestece je znano po
peščeni plaži in klifih, ki se dvigajo nad njo. Sprehodiva se še do lesene
cerkve s stolpno uro in že se peljeva proti
Etretatu. Park4night naju pelje do
polj, kjer je že parkiranih veliko kamperjev. Peš se odpraviva do klifov in po
robu po urejenih potkah tik nad morjem. Občudujeva naravne loke, bele plaže pod
nama, strme, bele stene pečin, za vsakim ovinkom naju čakajo nove. Spustiva se v
mesto, čez mestno plažo in na pečine na drugi strani. Ogromno je sprehajalcev.
Nazaj grede vidiva svetilnik in se podava še na drugo stran. Paseva se ob
robidnicah, poti pa noče biti konec. Za vsakim hribčkom se odpre nov.
94km
Sobota, 7.9.:
Zapeljeva v La Havre.
Mesto je bilo v drugi svetovni vojni popolnoma uničeno. Parkirava ob morju takoj
na začetku mesta. S kolesom se peljeva ob morju mimo marine, do moderne
arhitekture Vulkan, do katedrale. Naprej do Ville de Hovre, hotela z ogromno
ploščadjo z raznovrstnimi vodnjaki. Ustaviva se še pri moderni cerkvi St. Jozeph.
Grajena je kot stolp,visok 107 metrov in deluje kot svetilnik. Prav posebno
vzdušje pričara sakralna glasba in pisana vitražna okna, postavljena vse do vrha
stolpa. Peljeva se čez
ogromen most čez Seno.
Nekdaj je bil to najdaljši žični
most na svetu. Čeprav je zgrajen kot cestninski most za vozila, ga lahko pešci
in kolesarji prečkajo brezplačno in uživajo v panoramskem razgledu na izliv reke
Sene. Mesto Honfleur je znano po
starem pristanišču z značilnimi visokimi, ozkimi hišami z lesenimi okvirji vseh
barv, ki gledajo na dok . Ogledava si največjo leseno cerkev v Franciji iz 15.
stoletja, Sainte-Catherine
so izdelali ladjarji, v
notranjosti so številne navtične okrasne podrobnosti, strop spominja na trup
ladje. Sprehodiva se po uličicah, skozi park. Peljeva naprej do
Arromaches na zlati obali. Na obali
Arromanches so zavezniki takoj po dnevu D vzpostavili umetno začasno pristanišče,
da bi omogočili raztovarjanje težke opreme. Britanci so zgradili ogromne
plavajoče pomole. Še danes je
videti ogromne betonske bloke, ki ležijo v morju. Sprehodiva se mimo obeležja in
si ogledava film. Začne liti dež. Odpeljeva se v
Bayeux, kjer
si v muzeju ogledava 70 metrov dolgo tapicerijo v spomin na dogodke ob
normanski osvojitvi Anglije leta
1066. Izvezena zgodovina v stripu pripoveduje o boju za prestol in ustoličenju
Viljema Osvajalca. Kljub dežju se sprehodiva po mestu. Pozno zvečer parkirava na
parkirišču Overlord muzeja.
181km
Nedelja, 8.9.:
Obiščeva ameriško pokopališče nad
Omaha obalo, kjer je pokopanih
skoraj 9000 vojakov. Pred muzejem opraviš kontrolo, Miro ima nožiček in ga mora
nest nazaj v van. Ogledava si filmček, slike in predmete vojakov, ki so padli na
dan D. Ves čas, ko sva v muzeju, posnet glas našteva imena padlih. Zunaj si
ogledava spominsko obeležje in se sprehodiva mimo nepregledne vrste belih križev.
Ne moreva si predstavljati, kaj so doživljali mladi fantje, ko so padali eden za
drugim. Povprečna starost vojakov je bila 22 let. Na koncu pokopališča sta kipa
žensk, ki predstavljata Ameriko in Francijo, ogledava si kapelico, pod nami je
idilična slika široke, peščene obale ob morju, kjer se je dogajal pokol.
Spustiva se do plaže mimo bunkerjev in obeležij v čast umrlih. Zapeljeva se
proti zahodu in se ustaviva na Pointe du
Hoc. Nad pečinami stoji preprost granitni steber
na vrhu nemškega betonskega bunkerja. Postavljen je v čast rengerjem, ki
so preplezali 100-metrske klife in onesposobili nemško topništvo. Sprehodiva se
nad morjem mimo nemških bunkerjev in vrtač, posledic bomb. Ogledava si
film, pričevanje preživelih in slike. Presunljivo. V mestecu
Coutances si ogledava gotsko
romansko katedralo Notre-Dame de Coutances iz 11. stoletja. Mogočna stara
katedrala je vredna ogleda. Ogledava si botanični vrt z zasajenimi cvetličnimi
aranžmaji v čast 80 letnice izkrcanja. Zapeljeva se v Beauvoir, parkirava pri
cerkvici, kjer so že trije kamperji.
151km
Ponedeljek, 9.9.:
Rosi. Kljub temu se s kolesom zapeljeva
do 5 km oddaljenega Mont Saint
Michel . Od daleč zgleda majhna srednjeveška naselbina na otočku kot
pravljičen grad. Kolesariva čez mostiček, veter naju poriva nazaj. Pred obzidjem
v naselje parkirava kolesi. Po strmi, tlakovani ulici se vzpneva do gotske
opatije Saint Michel iz. 10
stoletja (vstopnina 13€ na osebo). Pred vhodom je vrsta. Skupek gotskih stavb je
zidan na vrhu skale v treh
nadstropjih. Ogledava si cerkveno opatijo, kaplanijo, sobo za gostitelje in
jedilnico, vinsko klet, viteško sobo in križni hodnik. Ogromne kamnite sobane v
večini niso opremljene. Nazaj grede naju moči dež. Zapeljeva se v drugo
pokrajino, Bretanijo, v
Dinan. Parkirava pod mostom ob reki
Rens. S kolesom se odpeljeva ob reki do naselja, lesene hiše so postavljene ena
ob drugi. po strmi ulici Rue du Jerzual prideva do bazilike
Saint-Sauveur, zgrajene v 12. stoletju, v različnih slogih. Ogledava si
zvonik Tour de l'Horloge iz 15.
stoletja, Mesto, obdano s tremi kilometri obzidja,
je polno tradicionalnih lesenih hiš. Spustiva se do vana in nadaljujeva
proti morju do St Malo, nekdaj
gusarskemu obzidanemu mestu. Zdaj v njem mrgoli turistov. S kolesom se zapeljeva
do obzidja, skozi mestna vrata greva do katedrale sv. Vincent in ob obzidju
obhodiva mestece. Pod nama je peščena plaža in otočki z utrdbami. Zvečer se
zapeljeva proti cap Frehel v kamp. Večerni sprehod po sipinah in peščeni plaži.
121km
Torek, 10.9.:
S kolesom se odpeljeva iz kampa proti
Cap Frehel. Prehodiva krožno pot
visoko nad morjem. Greva mimo svetilnika, stolpa in
okoli rta po rdečkasti pokrajini , obrasli z nizkim rastjem. Kolesariva
nazaj do kampa in naprej proti plaži D'Or Les Pins. Cesta vodi gor in dol, do
plaže se spusti sam Miro, meni zmanjka moči. Z vanom se zapeljeva do kraja
Tregastel. Parkirava pri info centru. S kolesom se odpeljeva do obale
Cote de Granit Rose. Kolesariva ob
peščeni plaži z rdečkasto roza peskom, nato ob skalah, balvanih oranžnih
odtenkov. Obala je res osupljiva. Vsake toliko se ustaviva, plezava čez skale.
Njihova površina je kot smirkov papir. Se vrneva in peš po skalah do la Rocher
de Du. Nato porivava kolo po pešpoti do plaže Tragestel.
125km
Sreda, 11.9.:
Parkirava na javnem parkirišču v
Morlaix. Sprehodiva se po ulicah s
starimi, tipičnimi, lesenimi, tro nadstropnimi hišami. Pravijo jim tudi viseče
hiše, ker so zgornja nadstropja zamaknjena navzven. Mesto je polno rož. Simbol
mesta je viadukt, ki se pne nad mestom. Malo posediva v baru , naročiva slavne
francoske crepes, po naše, palačinke. Ogledava si tipično hišo Maison a Pondalez
na Grand Rue. Naslednji je na vrsti
St. Tegonec. Mestece ima brezplačno
parkirišče za kamperje. Ogledava si župnijsko cerkev , slavolok, kostnico in za
Bretanijo znamenito kalvarijo, prikaz križanja in vstajenja jezusa. Peljeva se
na polotok Crozon do mesta
Camaret sur Mer. Parkirava na ulici
v bližini centra. S kolesom se povzpneva do Lagatjar Alignments, park z
okoli sto stoječimi kamni- manhirji. Nekateri so visoki
preko treh metrov. Še malo v hrib in do Manoir Saint Pol Ronks. Nekakšne
ruševine s stoječimi stebri stojijo na klifu z razglediščem na Point du
Toulinguet na koncu polotoka, kamor kolesariva naprej. Pot pelje do morja in se
vzpne do utrdbe. Malo se sprehodiva
po pešpoteh, dostop do svetilnika je zaprt.
Spustiva se do plaže De Pen Hat. Nato spet v klanec in do drugega konca
rta, Ponte de Pen Hir. Na 70 metrov visokih pečinah stoji spomenik bretancem.
Parkirišče pri spomeniku je polno. S kolesom se spet spustiva, tokrat do
plažeVeryach. Sprehodiva se po sivi, mivkasti plaži in spet s kolesom v hrib.
Ustaviva se pri sidrih, pokončno postavljenih na travnati
površini nad klifi. Tu
je majhen muzej bitke za atlantik, spodaj se vidijo veliki obrambni bunkerji.
Razstavljen je majhen top. Spustiva se v mesto, ob morju si privoščiva zasluženo
pivo. Odpeljeva se spet proti vzhodu in parkirava ob dolgi plaži v mestu Peutrez.
Poslikava žareč sončni zahod.
175km
Četrtek, 12. 9.:
sprehodiva se po peščeni plaži, nato nadaljujeva pot v
Quimper. Parkirava ob velikem
parkirišču na železniški postaji in se s kolesi odpeljeva proti centru. Mesto
stoji na stičišču dveh rek. Mostički, ki vodijo čeznje, so okrašeni s cvetočimi
lončnicami. Ogledava si staro mestno jedro s tipičnimi bretonskimi hišami
in kamnitimi stavbami. Obiščeva tržnico, dva parka, sprehodiva se po
ulicah s hišami z lesenim ogrodjem, pokukava v katedralo... Začne deževati.
Hitiva do vana in zapeljeva se do Carnac
Alignmentes. Poleg parkirišča je brezplačno parkirišče za kamperje. S
kolesom se odpeljeva na ogled megalitskih najdišč, sestavljenih iz vrst,
kamnitih grobov, grobnih gomil in posameznih velikih kamnov, menhirjev. Več kot
3000 prazgodovinskih klesanih kamnov naj bi postavili predkeltski ljudje in
tvorijo največjo zbirko na svetu. Kamni so postavljeni na več ogromnih področjih.
Kolesariva po lepo urejenih potkah. Obkroživa La Menec, ogromno v vrsto
postavljenih kamnov. V centru za obiskovalce si ogledava kratek film in
razstavljene slike, večina posnetkov iz zraka, na katerih se vidi razsežnost in
natančno postavitev sklopov kamnov. Se peljeva mimo Kermarije, Kerlescan.
Povzpneva se na majhen stolp ob poti, nato kolesariva še kak kilometer do
grobnice Kercado. Nazaj grede si ogledava največje menhirje na področju. Sije
sonce, zato se odločiva, da s kolesom obiščeva še mestece
Carnac. V cerkvi Sain Corneli z lepo
poslikanim lesenim stropom potekajo vaje orkestra za večerni koncert. Popoldne
se zapeljeva do mesta Vannes. Spet
parkirava izven mesta in se s kolesom odpeljeva do obzidanega centra. Vstopiva
skozi vrata Saint Vincent, se po tlakovanih ulicah s tipičnimi lesenimi hišami
sprehodiva do vrat na vrt Jardin Des Rampards s številnimi zasaditvami cvetočih
rož. Spet dežuje, a je čudno, da rože tako dobro uspevajo. Zvečer zapustiva
Bretanijo in s odpeljeva proti gradovom ob
reki Loari. Prespiva v vasi Vezins.
363Km
Petek, 13.9.:
V mestu Ambroise
je gost promet, po polžje se premikava v koloni. Imava velikansko srečo, ravno
pred nama se sprosti parkirni prostor tik ob cesti pod tržnico. Ob petkih in
sobotah je sejemski dan, prodajajo lokalne izdelke, sadje, zelenjavo, šalame,
sire, …. odločiva se, da si najprej ogledava grad (16€ na osebo). Obiščeva
kapelo, kjer naj bi bil pokopan Leonardo Da Vinci, ki je na dvorcu živel svoja
zadnja leta. Sprehodiva se po parku z okroglo obrezanimi grmički, ogledava si
dvorec v nadstropjih s kraljevimi, opremljenimi sobanami. Nazaj grede se
ustaviva na tržnici, podirajo stojnice, na srečo je še ena s pripravljeno hrano
odprta. Zapeljeva se v Chenonceaux
in parkirava pri dvorcu (14€). Ogledava si lepo urejene vrtove, sobane s
tapiserijami najbolj »ženskega« dvorca v dolini. Njegovi lastniki so bile ženske,
ki so vsaka v svojem času grad opremljala, olepšala, obnavljala. Dvorec ima
zanimiv mostiček čez reko. Naslednji postanek imava v
Vullardy. V mestu je dvorec, ki si
ga ogledava le od zunaj, v mestecu posediva ob pivu in odpeljeva se naprej do
Azay de Rideau. Gradič ob reki je že
zaprt. Peljeva se mimo dvorca De
L´lsslette in v Langeais.
Parkirava takoj za zanimivim srednjeveškim mostom. Peš greva do gradu z dvižnim
mostom sredi mesta. Zvečer parkirava pred mestom Chinon.
272km
Sobota, 14.9.:
Sprehodiva se po mestu
Chinon. Grad stoji na skali vzpetini
nad mestom, je še zaprt, vidiva le
visoka vstopna vrata Tourde l Horloge. Z mestnim dvigalom se spustiva do
spodnjega srednjeveškega dela mesta. Sprehodiva se ob reki Vienne, zavijeva na
glavno ulico z lesenimi hišami in srednjeveškimi palačami. Peljeva se do
La Rochelle, nekdaj največjo luko
Atlantika. Parkirava pri nakupovalnem centru in se s kolesom odpeljeva v center.
Ulice so polne turistov, skozi center se peljeva do pristanišča. Poslikava tri
srednjeveške stolpe, verižni stolp, s katerega so nekdaj z verigami zaprli vhod
v pristanišče, stolp sv. Nikolaja in Lantern tour.
Sprehodiva se po mestnem obzidju, ki je spremenjeno v promenado. Skozi
vrata Grose Harloge pod mestno uro spet vstopiva v srednjeveški del. Sprehodiva
se po arkadnih ulicah, na trgu Ville si ogledava hotel Ville, nato do katedrale
Saint Luis, cerkve Saint Chaveur de la Rochelle,
do centralnega marketa in nazaj do vana. V načrtu imava še ogled mesteca
Saintes . Parkirava pred mestom, s
kolesom peljeva do slavoloka Germanika, do ogromnega samostana Aux Dames, do
katedrale St. Pierre. Kolesariva v
klanec mimo nekdanje bolnišnice do amfiteatra in nazaj skozi star del mesta do
reke. Pri mostu eno ščene ugrizne Mirota v nogo. Lastnik se ne sekira. Pokličeva
policijo, pride rešilec. Mirotu oskrbijo krvavo nogo s tremi luknjami od zob,
policija pa samo ugotovi, da pes ni nevaren, ker ga ni še nihče prijavil.
Spijeva pivo, da se bo rana bolje celila in do vana. Zapeljeva se do
Blaya, do postajališča za kamperje .
445Km
Nedelja, 15.9.:
Voziva po ravni pokrajini, polni sončničnih polj. Na žalost
so odcvetele. Peljeva mimo vinogradov mimo
Bordeauxa, znanega po črnem
bordojskem vinu. Obiščeva peščene sipine
Dunes de Pylat. Parkirava na velikem plačljivem parkirišču (7€ za 4 ure)pod
borovci. Več kot 103 metre visoka, 600m široka in 3km dolga
najvišj sipina v Evropi se kot kača
vije med turkiznim morjem in zlenimi borovci. Povzpneva se na prvo, najvišjo in
se na drugi strani spustiva do morja. Po obali hodiva ob vznožju sipine, na
koncu vidiva zoglenel borov gozd. Tu je bil lansko leto obsežen požar.
Na koncu se povzpneva spet na sipino in po njenem robu se gor in dol vračava do
vana. Peljeva se proti jugu v kraj
Mesantes. Parkirava na plačljivem parkirišču za kamperje (16€ in 5€ za
kartico). Greva do 100m oddaljene istoimenske plaže. Sončno vreme izkoristiva za
prvo kopanje.
243km
Ponedeljek, 16.9.:
Jutro preživiva na plaži. Ta dan malo piha, pride mnogo
srfarjev. Popoldne nadaljujeva potovanje v
Bayoune . Parkirava JZ za obzidjem,
vzameva kolesa in se peljeva do reke Adour. Skozi mestni park prideva do reke
Nive, na njej je polno mostičkov z rožami. Mimo tipičnih baskovskih hiš do
katedralel, vredne ogleda, kajti zadnje stene in strop, vse je poslikano.
Kolesariva do gradu Vieux, cerkve saint Andre in gradiča Neuf. Nazaj do vana in
do St Jean de Luz. Spet s kolesom do
razgledišča na plažo in kamnite klife. Po pešpoti se peljeva do glavne plaže in
svetilnika. Na trg Ludvika XIV, v cerkev Saint Jean Baptist, kjer se je kralj
poročil. Na trgu popijeva pivo.
76km
Torek, 17.9.:
Peljeva se od morja,
proti JV v Pirineje, do vasi
Espelette. Parkirava takoj pri vhodu
v vas s tradicionalnimi labourškimi hišami in gradom.
Vse hiše so bele z rdečimi polkni, okenskimi okvirji in lesenimi deli.
Krašene so s čilijem, menda jih tu na veliko pridelujejo. Zanimivi baskovski
nagrobniki obkrožajo cerkev Saint-Etienne iz 16. stoletja. Znotraj je vsa v lesu,
ima lesene galerije v treh nadstropjih, na katere se lahko povzpneš, lesen,
zanimivo poslikan strop in veliko oltarno sliko. Grad je namenjen občinarjem. Na
tržnici kupiva čili in baskovske
salame. Peljeva se naprej do Saint Jean
Piet de Port ob vznožju Pirinejev in začetne točke francoske Jakobove poti.
Parkirava pri nogometnem igrišču, postajališče za kamperje je zaprto. Mesto je
obdano z obzidjem gradu Mendiguren iz 17. stoletja. Povzpneva se do razgledišča,
s katerega so najlepši pogledi na
baskovsko mestece. Spustiva se po strmih stopnicah
do ene od znamenitosti mesta,
starega rimskega mostu čez reko Nive, porte Notre dame in cerkve Notre
Dame du Bout du Pont, ob katere izstopa zvonik. Sprehodiva se po tlakovanih
ulicah Rue de Espagne, rue de la
Citadele, polne romarjev. Izstopiva
skozi najslavnejša vrata sv.
Jacquesa pod Unesco-vo zaščito. Peljeva se proti vzhodu čez prelaz Col D'Osguich
v dolino valle du Saison in v valle dAspe v vas Lescun. Ob
cesti stojita beloglava jastreba.
Parkirava više in ju greva nazaj slikat. Naju opazita in vzletita. V zraku je
jih je cela jata. Zapeljeva nazaj, kajti skozi vas je prepovedana vožnja s
kamperji. V hrib nasproti vasi po ozki asfaltni cesti
na parkirišče Napia, ki je označeno v Park4night. Greva na krajši pohod
po široki makadamski cesti ob
potoku La Langa do Plato de Sanchese. Prideva na veliko jaso s
kamnitim labirintom, lesenimi klopcami za piknike, potočkom in slapom pod
dvatisočaki. Prespiva na parkirišču.
168km
.JPG)
.JPG)
Sreda, 18.9.:
Za nama je jasna, mrzla noč. Danes naju čaka daljši pohod. Ob parkirišču je
smirokaz, ki označuje štiriurni pohod do jezera Lac de Lhurs
kot težak. Prvi del poti vodi po makadamski strmi cesti, nato po stezi skozi
gozd, prečiva pobočje in spet strmo v klanec. Na vrhu še čez in mimo skal in
zagledava jezero pod mogočnimi dvatisočaki. Na drugi strani je koča. Pomalicava
in po dveh urah in pol sva nazaj. Vzpona je 725m v 5.5 km. Pot ni zahtevna.
Popoldne se odpeljeva čaz Col du Somport proti španski meji. Vidiva oznake, da
je cesta zaprta. V vasi čistijo mulj iz hiš in popravljajo strugo reke. Domačini
povedo, da je bil pred tednom dni močan naliv, višje je odneslo del ceste,
dolino je preplavila reka. V načrtu sva imela hojo iz španske strani do jezer
Lac de Bious. Vrneva se po dolini in čez prelaz Col de Maire Blanque (1085mnv).
Na vseh prelazih v Pirinejih imajo francozi postavljene na vsakem km tablo s
prikazom, koliko procentni klanec je v tistem km in koliko km je še do vrha
prelaza. Se spustiva v dolino valle d'Ossau, ki je dobila ime po gori Midi
d'Ossau, z vrhom 2.884 m. Ves čas vožnje in pohoda se vrh črne gore skriva v
oblakih, nazaj grede se oblaki končno razkadijo. Mimo vasi Laruns, Gabes,
zavijeva v hrib za jezero lac de Bious. Parkirava na plačljivem parkirišču (4€)
pod prvim jezerom. Se povzpneva do Lacs d'Ajous. Nadaljujeva
mimo jezera in v klanec. Sledijo tri jezera, voda teče po slapovih iz
enega v drugega- Lac Roummasot, Lac Du Miey, Lac Gentau. Ko se vzpenjava skozi
gozd, ravno ženejo veliko čredo krav iz planine v dolino. Jezera so vsekakor
vredna ogleda, prehodiš lahko tudi daljšo, krožno pot mimo še enega jezera.
Hodila sva 3.15 ure, v 7 km vzpona je 680mnv. Zapeljeva se nazaj v dolino in v
hrib do Lac de Fabregaz. Ob jezeru pred vasjo je parkiranih veliko kamperjev. Tu
prespiva.
89km
.JPG)
.JPG)
.JPG)
Četrtek, 19.9:
S kolesom se zapeljeva do vzpenjače. Povratna vozovnica za vzpenjačo in
železnico je 27€. Prva vožnja žičnice je ob 9. uri. na 1900m visoko postajo
Sagette. Občudujeva panoramski pogled na Pic du Midu d'Ossau. Presedemo se na
vlakec, peljemo se skozi »medvedji« predor in
nad robom doline Soussoueou.
Po 10km in 55minutah vožnje izstopimo na postaji pod Lac Artouste.
Obhodiva jezero po desni strani in se dvigneva po pobočju. Više je jezero Lac
d'Arremoulit. Na žalost imava manj kot dve uri časa do povratne vožnje, ne
zadosti za vzpon do jezera. Okoli 14 ure sva nazaj pri vanu. Domačin trka na
vrata. V kombiju prodaja domač sir, je odličnega okusa. Zapeljeva se v mestece
Laruns. Miro kolesari na Col d'Aubisque -
36km, 1200 višinskih metrov. Ko se vrne, se zapeljeva na prelaz in prespiva na
velikem parkirišču.
40km
Petek,20.9.:
Prši dež. S prelaza se spustiva na drugo stran in preko prelaza Col de Soulor v
dolino in proti jugu do vasi Gavarnie. Parkirava na plačljivem
parkirišču ob cesti (10€). Rosi. Pešačiva do 1 uro odddaljenega Cirque
de Gavarnie. Odpre se razgled na ogromen naravni amfiteater s
številnimi slapovi, ki padajo čez visoke, navpične stene. To je tudi naravna
meja med Francijo in Španijo. Najin naslednja postaja je Lurd,
znano krščansko romarsko središče. Parkirava pred mestom in se s kolesom
zapeljeva do bazilike Rožnega venca. V njej se odvijajo po razporedu maše v
različnih jezikih. Veliko obiskovalcev je na vozičkih, ki so prišli molit za
svoje zdravje. Greva do votline, kjer se je po pripovedih Bernardki prikazovala
Marija, spijeva malo zdravilne vode, si ogledava še kripto v cerkvi in se po
ulicah, polnih romarjev in turistov vrneva do vana. Peljeva se do Saint
Sauveur, prevoziva 2km klanca na Col du Tourmalet. Tu prespiva.
151km
Sobota, 21.9.:
Miro je imel v planu kolesarjenje na prelaz
Col du Tourmalet.
Dežuje, zato se z vanom zapeljeva na prelaz. Parkirava. Malo rosi. Miro se s
kolesom spusti na drugo stran v Saint Marie de Campan in nazaj
36km, 1250 višinskih metrov.
Jaz se peš odpravim na Pic Midi nad parkiriščem. Široka makadamska cesta se
vzpenja okoli hriba, skozi tunelček in mimo dveh jezer. Cikcakasto se dvigne nad
jezero, začne liti dež, vrh se zavije v meglo, zato se tik pod vrhom na zavoju
obrnem. Po uri in pol hoje sem spet v kamperju.
Čez prelaz se spustiva do vasi Saint Marie de Campan in v Castelnau
-Durban na postajališče za kamperje. Večer zaključiva v baru ob rujni
kapljici, ki se po najinem okusu ne more kosati s Tiborjevim teranom.
168km
.JPG)
.JPG)
.JPG)
Nedelja, 22.9.:
Dežuje. Peljeva se v Foix, parkirava pod gradom. Cesta,
parkirišče, grad, vse je razkopano in v popravilu. Peš se dvigneva za gradom
po ozkih, srednjeveških ulicah z nekaj lesenimi hišami. Obiščeva dve
mestni tržnici z lokalnimi izdelki, tu se že prodaja lavanda. Pokukava v cerkev
Saint Volusien, se sprehodiva po Jardin Publik in se strinjava, da bi mestece
komot izpustila iz načrtovanih ogledov. Obzidano mestece Carcassone
pa se vsekakor splača obiskati. Obdano je z dvojnim obzidjem z nešteto stolpi. V
enem so izvajali inkvizicijo in je v njem muzej. Grad v središču ima dvižni most
in jarek. Sprehodiva se po uličicah do bazilike Saint Nazarie, do Porte d'Andre
in po zunanjem delu obzidja nazaj do parkirišča. Na nebu se pojavi formacija
letal, ki spušča za sabo francoske barve. Odpeljeva se do sredozemskega morja v
kamp Californija na istoimensko plažo južno od Adge.
227km
Ponedeljek, 23.9.:
Sije sonce, vzameva si »prost« dan. Poležavava na plaži, ob bazenu, skočiva s
kolesom v center mesta, spečeva ribe...
Torek,24.9.:
Popoldne se odpeljeva iz kampa. Izbereva cesto po nasipih, nekajkrat se ustaviva
ob peščenih plažah. Zapeljeva se do Nimesa in parkirava pri
stolpu Tour Magne. 32 metrov visoki
osmerokotni stolp iz obdobja Avgusta, ostanek nekdanjega rimskega zidu, stoji
visoko nad mestom v mestnem parku. Skozi park se spustiva do vrtov Fontane.
Ogromen ograjen vodnjak z izvirom obdajajo kipi, voda teče po odprtih kanalih v
ogromne bazene. V bližini si
ogledava Dianin tempelj. Sprehodiva se ob
Les Quais de la Fontaine in do zelo dobro ohranjenega rimskega svetišča
Maison Carree,
Obdan je s stebriščem. Na trgu pri svetišču se odžejava s pivom, spet je topel
dan. Peljeva se v Uzes.
Pred vstopom v mesto parkirava na velikem parkirišču. Ogledava si Chateau
Ducal dUzes s tremi stolpi. V središču na Place aux Herbes pri znamenitem
vodnjaku z barčki pod arkadami posediva ob pivu. Zapeljeva se do Vers Pont du
Gard. Pri teniškem igrišču na koncu vasi prespiva.
161Km
Sreda, 25.9.:
S kolesom se odpeljeva do Pont du Gard, najbolj znamenitega ostanka rimskega
akvadukta iz vodnega zajetja v dolini Eure do mesta Nimes.
Akvaduktni most je zelo dobro ohranjen, ima tri nivoje lokov,
je 49 m visoko nad reko
Gordes. Dolg je 274 m. Spustiva se do reke, ga prečkava , poslikava in nazaj
mimo info centra do parkirišča. Mimo Avignona čez prelaz Moneux se zapeljeva v
vas Sault. Parkirava na brezplačnem parkirišču nad vasjo. Miro kolesari na Mont
Ventoux. 52km, 1250 višinskih metrov. Pokrajina je polna trt in že požetih polj
lavande. Nadaljujeva proti vzhodu,
se dvigneva na visoko planoto, vseskozi naju spremljajo polja lavande. Spust do
jezera Lac de Sainte Croix. Prespiva tik pred mostom.
220Km
.JPG)
.JPG)
Četrtek, 26.9.:
Se zapeljeva v sotesko Verdon. V vasi La Palud Su Verdon
zavijeva na panoramsko cesto , ki se vije visoko nad reko Verdon. Ustavljava se
na razglediščih s pogledi na strme visoke stene in rečico na dnu. Ustaviva se
pri koči La Maline.
Peš se spustiva v kanjon, tu vodi trail Blanc Martel, ki vodi po dnu
kanjona in se dvigne po 5-ih urah hoje v naslednjo vas. Midva greva samo do reke
in mostu Passarelle De L'Estella – viseči most v obliki loka. Poslikava in sva
po dveh urah hoje nazaj. Naprej pelje le enosmerna cesta, vrniti se morava v vas
La Palut. Moustiers Sainte Marie
pod pečinami samo poslikava, skozi mesto Digne Les Bains, čez Col La Bouret in
Col De Maure. Po dolini Ubaye in
spust do jezera Lac De Serre Pancon. Čez most in po ozki cesti voziva po desni
strani jezera. Peljeva v Briancon, na začetku mesta je
postajališče za kamperje, kjer prespiva.
Petek, 27.9.:
Miro s kolesom na Col D`Izoard - nv2381m, 40km, 1200višinskih metrov. Jaz grem
na ogled starega dela mesta v obzidju.
Pričakam ga na križišču, ga poslikam in na pivo. Popoldne se zapeljeva na Col de
Montgenevre. Na večerni sprehod do istoimenske turistične vasice.
15km
.JPG)
.JPG)
Sobota, 28.9.:
Odpraviva se na 3131m visok Mont Cheberton. Gora je znana po
svojem izravnanem vrhu. Italijani so razstrelili vrh in ga znižali za 6metrov.
Nanj so postavili 8 stolpov za topove, visokih 12m, zaradi snega pozimi. Dobila
je vzdevek "bojna ladja oblakov". Do vrha je vodila muletjera, po kateri je,
razen na nekaterih delih, še danes pot do vrha. Po 2. svetovni vojni je vrh
francoski. Najprej se pot vzpenja skozi macesnove gozdove, nato strmo cikcak po
krušljivem pobočju na sedlo. Ta del je najtežji. Sledi lepa cikcak muletjera do
vrha. Na nekaterih delih je poledenel sneg.
Na vrhu poslikava, pomalicava. Pod vrhom so galerije in sobane, kjer so
nekoč prebivali vojaki. Vse je še dobro ohranjeno. Mrzlo je, začnejo zmrzovati
prsti, hitro
se odpraviva nazaj. Prehodiva 18km in narediva 812višinskih metrov v 5.5
ure. Zapeljeva se na italijansko stran do vasi Oulx, parkirava
ob reki čez mostiček. V bar na zaslužen aperol. Dobiva, kot je v Italiji navada,
ogromen krožnik prigrizkov.
23km
Nedelje, 29.9.:
Čaka naju samo še pot domov.
626km
.jpg)