Petek, 25.4.: Ob 6h sva na poti za Milan. Preko neta sva rezervirala parkirišče na Ciao parkingu (36€ za 9 dni). Ob 10:30h sva na letališču, 12:10h že letiva z Ryanairom (120€ na osebo) v Porto. Ob 14h po lokalnem času pristanemo, uro premakneva za eno nazaj. Rahlo rosi, ko urediva formalnosti za najem avta , se odpeljeva po avtocesti proti S. Spremljajo naju visoka evkaliptusova drevesa. Pred mestom Viana Do Castelo zavijeva proti morju na tako imenovano »zeleno« obalo. V parku Das Dunas da Amorosa urejene lesene pešpoti vodijo nad peščeno obalo do izliva reke v morje.  Vedno bolj dežuje, vseeno pa si še ogledava mesto. Parkirava pri parku Jardin Marginal. Po ozkih, praznih uličicah prideva na glavni trg s fontano, mestno hišo in cerkvijo. Vse je zaprto, izložbe in stavbe so okrašene. Izveva, da je danes 40. obletnica Nageljnove revolucije.  Ob reki Limi se vrneva do avta. Na hribu Monte de St. Lucija naj bi bil čudovit pogled na morje, reko in mesto, a ta dan je vse zavito v meglo. Ogledava si cerkev Kristusovega srca. Premočena sva, za ta dan zaključiva z ogledi. Po obalni cesti in nato ob reki Minho prispeva do vasice Vila nova de Cerveira. Dobiva restavracijo in  ker znajo portugalci pripraviti polenovko na več kot 101 način, poskusiva vsak svojega. Odlično ribo, pečeno v glineni posodi poplakneva z vino tinto- črnim vinom, ki prežene vso utrujenost in mokroto tega dne. Povedo nama za bližnji hotel Minho Belo v naslednjem kraju (soba z zajtrkom 35€).      (121km)

Sobota, 26.4. :Ob reki Minho potujeva do Valence Do Minho. Reka je S meja s Španijo. Zapeljeva se do utrdbe z dvojnim obzidjem iz 13. in 17. stoletja. Trdnjava je del gotske in baročne vojaške arhitekture. Na srečo ne dežuje več. Ogledava si turistično mestece v obzidju. Polno je majhnih trgovinic s spominki in poceni tekstilom. Kot je značilno za portugalska mesta je tudi v tem veliko cerkva in kapelic. Iz mesta se zapeljeva proti J, ob cesti zagledava čudovito palačo  Brejoejra. Organizirane skupine imajo tukaj ogled vinskih kleti in pokušino vin. Potujeva proti Z v narodni park Peneda Geres. Ovinkasta cesta vodi čez prelaz, ob poti je veliko evkaliptusov, praproti, vsepovsod pogledi na terasasta polja in vasice na vzpetinah. V narodni park prideva skoz vrata Porta de Mezio. V info centru dobiva informacije za mnoge pešpoti po parku, ogledava si razstavo. Ker rahlo rosi in je samo 11°C, se zapeljeva naprej. V vasi Soajo si ogledava kašče iz kamna, ki zgledajo kot sarkofagi. Postavljene so na skalni vzpetini na koncu vasi. Espigueiros uporabljajo še dandanes za shranjevanje koruze. Dvignjene so od tal, da do njih ne pridejo miši. Nekaj jih odkrijeva tudi med hišami v vasi. Značilna jed pokrajine je Caldo verde, podobna našemu smukavcu.  V Ponte de Barca prečiva 10 arkadni most iz 16 stoletja. Na obrežju so fitnes naprave, Miro mora malo potelovaditi. Sprehodiva se po parku Jardin dos poetas in do župnijske cerkve iz 15 st. Po desnem bregu reke Lima se voziva do Ponte de Lima. Ob poti oprezava za cerkvijo Sao Salvador, ki ima zanimivo pročelje. Ponte de Lima je znan po 31 arkadnem romanskem mostu. Med množico turistov obhodiva ozke ulice, greva čez most in obsediva ob pivu. Srednjeveško obzidano mestece Barcelos  slovi po največjem trgu na Portugalskem. Komaj dobiva parkirni malo izven mesta. Prečkava reko  Cavado, most je poln radovednežev, kajti spodaj tekmujejo z vodnimi skuterji. Že od daleč diši po sladkem pečenju. Prvič poskusim churose z mletom sladkorjem in cimetom. Na trgu Campo de Republica sta dva odra, veliko stojnic  ki ponujajo sezonsko sadje in zelenjavo, domače sire in keramiko, med katero je najbolj značilen petelin. Z njim je povezana legenda mesta, ki jo lahko prebereš v vseh vodičih.  Cerkev Matriz je vredna ogleda. Celotna notranjost  je okrašena v baročnem slogu, veliko izrezljanega lesa,  stene so obložene z modrimi in belimi ploščicami  z biblijskimi prizori. Ogledava si še arheološki muzej na prostem, ruševine palače barceloških grofov. V Bragi poiščeva hostel Pausada de juventude (24€ za dva). Mesto je polno cerkva in muzejev. Midva se le sprehodiva do trga republike,  po peš ulici So Santo, škofovske palače in mestne stolnice do vhoda Porta nuova.       (219km)

Nedelja, 27.4.: 5km V od Brage je znamenita cerkev s stopniščem Bon Jesus. Stopnice so gradili 60 let, sestavljene so iz treh delov. Prvi del je križeva pot z velikimi kapelami, drugi del se imenuje stopnišče 5. čutov, te ponazarjajo vodnjaki  na vsaki podesti. Zadnji del je stopnišče 3. čednosti s kipi. Do cerkve lahko greš tudi z zobato železnico na vodni pogon. Veliko je sprehajalcev in tekačev, ki stopnice uporavljajo za trening moči. V mestu Guimares parkirava pod gradom. Tu je živel znan kralj Alfonso Henriques, ki se je bojeval proti mavrom. Mesto je  pod UNESCO-vo zaščito. Grad ima dobro ohranjeno obzidje, sredi katerega je stolp. Spodaj je kamnita cerkev Sao Miquel do Castelo, sredi katere so grobnice. Še nižje je vojvodska palača z visokimi opečnimi dimniki. Ogledava si dobro opremljene sobane. Mesto prepredajo številne ozke ulice in trgi. Hiše imajo izrezljane balkončke, veliko je slaščičarn, prodajaln kruha, restavracij. V eni od mnogih poskusiva še na drugačen način pripravljeno polenovko. Po avtocesti se odpeljeva v pokrajino Tras os Montes- za gorami, v Chavez (cestnine se večinoma štejejo elektronsko, na koncu naju je čakal kar visok račun). Pod obzidjem popijeva kavo, ugotoviva, da večina kuhajo kar nestle iz vrečke in bereva vodič za ogled mesta. V muzej orožjaTore de Menegem ne greva, na trgu Luis Camoes sta dve zaprti cerkvi- vse zaprejo ob 5h popoldne. Greva čez star romanski Trajanov most iz leta 100. V obzidju Porte de Sao Francisco je pousada. To so prenočišča ali hoteli, zgrajeni v zgodovinskih stavbah, značilni za Portugalsko.Cene takšnih prenočišč so zelo različne, odvisno, koliko zvezdic imajo. Po gričevnati pokrajini se voziva do roba nacionalnega parka Montezinho. Parkirava v starem delu mesta Braganca. Skozi park prideva do utrjenega obzidja, po katerem se sprehodiva. Pod obzidjem je star keltski simbol moči in plodnosti- prašič, na katerega so postavili sramotilni steber. Ogledava si še prvo mestno hišo te države, Tore se Menegem.         (356km)          

Ponedeljek, 28. 4.: Prenočiva v mestecu  Vila Real -Pensao Areias-30€. Zjutraj si ogledava baročno vilo Solar deMateus (vstopnina 10€). Del vile je zaprt za obiskovalce, saj ga lastniki še vedno uporavljajo kot poletno rezidenco. Vila je popolnoma opremljena in vredna ogleda. Sva v pokrajini Beira Alta. Nadaljujeva po dolini reke Douro, gričevnati pokrajini, znani po vinogradništvu. Modrujeva, kako bi bilo bolje kot po avtocesti voziti skozi vasice, a je že prepozno. Lamego je znan po stopnišču, podobnem Bon Jesusovemu in vinu porto. Parkirava na glavnem trgu s kipi štirih letnih časov. Do svetišča Marije Pomočnice vodi 700 stopnic s kapelicami, vodnjaki, kipi. Veliko je slik iz belo modrih pološčic- azulejev. Na portugalskem te azuleje srečaš povsod- celo fasade hiš so cele v ploščicah. Na hitro si ogledava še glavni trg, nato mimo Guarde v narodni park Serra de Estrela.  V vasi Monteigas dobiva penzion Estrela (32€ soba z zajtrkom). Info center je že zaprt, pozanimava se za krajši pohod na bližnji hrib nad vasjo. Po dveh urah hoje sva nazaj v trdi temi. Greva še na pir.      213km

Torek, 29.4.: Voziva po dolini Zezer, kjer so znane pohodne poti. Ustaviva se ob zaprtem kampu in se povzpneva na bližnji hribček. nadaljujeva po vijugasti cesti na najvišji vrh Portugalske Tore-1993m. Pod vrhom je še vedno sneg, tudi vlečnica obratuje, a smučarja ni nobenega. Nazaj grede se še nekajkrat ustaviva zaradi lepih razgledov in krajših pešpoti.  Cesta se strmo spusti v Covilho. Sva v pokrajini Alentejo, postane vroče -25°C. Voziva mimo nasadov hrasta plutovca. Castelo de Vida je utrjeno mesto na hribu. Peš na trg Dom Pedro V. Hodiva po zelo ozkih, s kamni tlakovanih ulicah. Bele hiše so polne rož. Povzpneva se na grajski stolp, pogled na mesto in pokrajino. V judovski četrti si ogledava znamenit vodnjak Fonte de Vila. Kraj je znan tudi po polžih, a se mi gnusijo, zato naročiva rižev štkviž (polenovka v omaki). V regiji je veliko marmorja, mesto Estremoz ima veliko stav iz tega materiala, zato ga imenujejo tudi marmorno mesto. Najvišji je Tore de Stres. Ogledava si znamenitosti, mestno hišo z azuleji,  cerkev sv. Marije, pousado, v kateri je hotel, kapelo sv. Izabele. Iščeva sladico  aroz dolce. Miro se zadovolji z jajčnimi torticami- pasteis de nata, še ena znamenita jed. Do Evore so sami nasadi plutovcev. Že od daleč se vidi ogromen akvadukt, pod katerim je parkirišče. Vstopiva skozi enega od vhodov v obzidano mesto. Sem razočarana, kajti cerkev Sv. Frančiška, v kateri je kapela Ossos, v katero je vgrajenih ogromno kosti, je zaprta. Sprehodiva se mimo dobro ohranjenega rimskega templja, ob akvaduktu vidiva, da so vanj vzidane hiše in oboki služijo za vhode. Ob 21h  sva v Lizboni - People hostel-30€ soba za dva.     

Sreda, 30.4.: Spiva v okrožju Belem, zato si greva najprej ogledat spomenik pomorščakom na obrežje reke Tejo ob izlivu v morje. Postavili so ga leta 1960 ob 500 letnici  smrti Henrika Pomorščaka.  Na marmorni ladji so vklesani Vasco da Gama in še drugih 27 odkriteljev. Pred njim je na trgu mozaik z zemljevidom sveta in letnice odkritij novih morskih poti. Malo naprej je narodni spomenik-Belemski stolp iz leta 1520- z emanuelsko renesančno maversko arhitekturo. Čez cesto je ogromen Jeronimus-samostan in kapela v emanuelskem slogu. Emanuelski slog je znčilen za vladavino Manuela I, ko je na portugalsko pritekalo veliko bogatstva, kot posledica odkritij pomorskih trgovskih poti. Ogledava si cerkev, v kateri so pokopani portugalski kralji. Z metrojem (v trafiki kupiva celodnevno vozovnico vsa mestna prevozna sredstva za 6€ na osebo) se odpeljeva do Oceanariuma ( vstopnina 13€ na osebo).Ogromen sredinski akvarij obkrožajo manjši, v katerih so predstavljeni prebivalci različnih morij. Sva navdušena. Z metrojem v predel Baixa. Ogromen trg Rossio in ulice so tlakovane s kockami z različnimi vzorci. Polno je  kavarnic in restavracij .  Poskusiva odlične cvrte  sardelce, dobiva tudi aroz dolce. Po stopnicah prideva do baročne cerkve Sv. Roka. Od zunaj ni nič posebnega, v  notranjosti pa skriva razkošne in drage stranske kapele. Izdelane in okrašene so iz dragocenih materialov kot je slonova kost, lazurit, ametist...ena od njih je prepeljana iz Rima. Strop je lesen in cel poslikan. Z metrojem se odpeljeva v predel Benfica. Nameravala sva si ogledati vrtove palače Marqueses da Fronteira, a je bil že zaprt. Avtobus naju nazajgrede zapelje pod ogromen akvadukt. Ulica Rua Avgusta naju pripelje pod slavolok in na trg Praga de Comercio, odprtem na Atlantik. Stari tramvaj naju pripelje do mestne stolnice (Se), a je žal zaprta- vse zapirajo ob 17h. Po ozkih tlakovanih ulicah prideva do predela Alfama do cerkve St. Lucija, od koder je lep pogled na mesto. Tudi grad Sao Jorge je zaprt.  Iščeva gostilno, kjer bi lahko poslušala fado, a ponujajo samo glasbo ob večerji. Na trgu Sao Rafael imava srečo. Ob črnem vinu poslušava žalostne portugalske pesmi. Pozno ponoči se vračava s tramvajem v hostel.        

Četrtek, 1.5.: Zgodaj se odpeljeva iz Lizbone. Najin naslednji cilj je Sintra.  Peljeva se po vijugasti ozki cesti mimo Monserrate v parku Pena. V vasici in okolici je raztrosenih več palač. Kljub zgodnji uri je vse zaparkirano in ogromno turistov. Na hitro obhodiva vasico,  nato pa z avtom po strmi cesti do palače Nacional de Pena. Vstopnina za park in palačo je14€ na osebo.Park je mešanica gozda, vrtov, ribnikov, skritih kotičkov, utic. Strmo v hrib naju peljejo številne potke do palače kot iz risanke. Okrašena je s številnimi stolpiči. Tudi znotraj je bogato opremljena, iz enega od stolpičev se vidi na sosednji hrib , kjer so ruševine maverskega gradu. Sledi ogled mesta Mafra, ob 14h je ogromen samostan že zaprt.  Vsedeva se v naproti postavljen kafič, piševa razglednice, bereva vodič, pa nama nihče ne postreže. Edina dobra stvar v mestu je bil ulični prodajalec slaščic z bogato izbiro. Pri njem sva nabrala sladkih zalog še za naslednji dan. Tudi samostan v Alcobaci je zaprt.  Že sva na najzahodnejši točki Evrope, Capo de Roca . Močno piha.  Rt s svetilnikom stoji na klifih  približno 140m nad morjem. Vidiva strme stezice, ki vodijo k obali. Čudno, Mirota nič ne vleče dol. Hodiva po potkah nad klifi. Ko se začno zgrinjati trume avtobusov s turisti, jo popihava. Po avtocesti - vsake 10 km elektronsko cestninjenje- proti Batalhi . Veliko je vetrnic, nekaj starih mlinov na veter, a mi jih ne uspe poslikat. Večerni ogled samostana Sv. Marije de Vitoria. Prenočiva nasproti samostana v privat sobah Gladis Quartos (soba 25€).    

Petek, 2. 5.: Samostan  Marije Zmagovalke je zgrajen v gotsko emanuelskem slogu.  V kapeli na desni strani  ob vhodu si ogledava sarkofage portugalskih kraljev in njihovih žena. Levo vodijo vrata v samostan.  Najznamenitejša je kapitelska dvorana, katerega strop so dokončali šele v tretjem poskusu in so ga gradili samo na smrt obsojeni. Za cerkvijo je kapela z nedokončanim stropom. Na vrsti je Fatima, za mnoge vernike romarsko središče. Ob cesti srečujeva veliko pohodnikov, ki kdo ve od kod romajo v mesto. Pred cerkvijo, ki so jo zgradili na kraju videnja, je ogromen trg, preko katerega je speljana gladka steza. Najvernejši tu po kolenih prečkajo trg do cerkve. Na nasprotni strani je moderna cerkev in kip papeža Janeza Pavla II. Zanimivo je, da je vas poimenovana po Mohamedovi hčerki iz muslimanskega verovanja. V Tomarju je tretji samostan pod UNESCOvo zaščito. Vsi so zgrajeni v Emanuelskem slogu, to se pravi, da so močno načičkani. Vstopnina je 6€, se pa splača videti templarsko rotundo iz 12. stoletja, ki je posnetek cerkve božjega groba v Jeruzalemu. V Kristusovem ženskem samostanu je znano tudi okno na glavnem pročelju Kapitelske dvorane. Spustiva se v mesto, tokrat za kosilo poskusiva morski list- res so portugalci specialisti za ribe. V info centru se čekirava za let nazaj, prijazno nama karte tudi sprintajo. Nadaljujeva k obali proti Figueira de Foz. Malo prej zavijeva na Costa de Lavos. Na začetku vasi dobiva prenočišče (30€ soba), nato se sprehodiva na zapuščeno plažo, ki je poleti raj za srfarje.        242km 

Sobota, 3.5.: Ob 5h sva že na poti za Coimbro. V univerzitetnem mestu poiščeva prvo slaščičarno. Okrepčana se podava v klanec do univerzitetnega središča. Ob vhodu pričakajo obiskovalce študentje v tipičnih črnih haljah in pokrivalih. Vstopnica  9€ velja za ogled kapele ,knjižnice in dvoran. Obiščeva enega najlepših portugalskih gozdov Bucaco.  Sredi gozda je hotel Palace do Bocaco. Ogromno stezic vodi ob vodnjakih in ribnikih. Izvir Fonte fria se po 144 stopnicah spušča do ribnika z labodi. Popoldne sva v Portu. Rezervirano imava sobo v predelu Campana v Casa de Hospedes das Beiras, ki jo vodi priseljenska družina (15€ soba). Oddava avto na letališču. Z metrojem, ki ima en čuden način kupovanja listkov, se odpeljeva v center na trg generala Huberta Delgada. Peš do trga svobode,  zahodno  je stolp Torre dos Clérigos. V 18. stoletju je ta stolp z 225 ovalnimi stopnicami zasnoval italijanski arhitet Nasoni.  Na vrhu je prelep razgled na celotno mesto. Cerkev Da Karmo je cela oblečena v ploščice. Na trgu Praga Comestikseira  se zbirajo študentje, oblečeni v črno z ogrinjali in pokrivali. Študentka nama pove, da praznujejo ob zaključku študijskega leta. Cerkev Igreja da Misericórdia je danes muzej, v njej je anonimna renesančna slika poimenovana Fons Vitae (vodnjak življenja). Slika prikazuje Dom Manuela 1. in njegovo družino okoli vodnjaka napolnjenega s Kristusovo krvjo. Pravijo, da moraš v Portu na železniško postajo in res je vredna ogleda. Na stenah so ogromne slike, narejene iz azulejosev, ki prikazujejo boje in vsakdanje življenje.Vredna ogleda je tudi riviera Ribeira ob reki Douro. Do nje vodijo strme ozke ulice. Z železnega mostu, ki ga je skonstruiral učenec Eifla, globoko v reko skačejo dečki. Rivirera je polna restavracij,pisanih hiš, v vodi čakajo barcos rabelos (barčice za prevažanje Portovca).Poskusiva portovec v čokoladnih skodelicah. Prepešačiva celo mesto, nakupiva slaščic, se oddahneva ob pivu, nato spat.    369km     

  Nedelja, 4. 5.: Ob 6h  greva s prvim metrojem do letališča. Ob 8:35h  vzletimo za Milan.