Nizozemska, 27.7.- 12.8.2002

Potovali smo skozi Italijo, Švico, Francijo, Luxemburg, Belgijo na Nizozemsko.

Sobota, 27.7.

Ob 5.30 smo štartali, Nina je spala zadaj v svojem brlogu. Ob 7 obtičimo v zastoju pred Benetkami. Prečkamo mejos Švico, ob 11.30 smo v Bellinzoni. Ker je sobota, je v mestu zanimiv trg brez kiča, prodajajo same domače izdelke. Vzpon po nešteto stopnicah do Castello Grande, velik grad, zgrajen na skali, ki se dviga nad mestom. Z obzidjem je povezan še z dvema gradovoma na nasprotnem hribu. Odpravimo se naprej in izstopimo iz avtoceste za Faido, v vodičih smo prebrali, da je tu veliko starih, ,dobro ohranjenih hiš, grajenih in kritih s kamenjem.Sprehodimo se po mestu in v bljižini odkrijemo slap, ob katerem so lepo urejena sprehajališča. Nina se je poskusila v hoji na kanmih na dnu slapa. Pred Gottardom spet zastoji na avtocesti, mi jo mahnemo po lokalni cesti z veliko galerijami in podporniki čez prelaz. Na prelazu si ob enem od nešteto jezer pripravimo piknik. Nadaljujemo čez prelaz Furkapass. Miro se pogosto ustavlja, uživa in razglablja o tem, kako bo vse te prelaze nekoč prekolesaril. Ustavimo se  na razgledni točki pri ledeniku Rhonegletcher, na prelazu Grimselp, kjer imajo mini živalski vrt s svizci in gosmi.Cesta se začne strmo, ovinkasto spuščati do dveh ogromnih jezer z jezovi. Od Brienzersee (spet jezero)se peljemo proti Interlaknu. V vasi Grindelwald smo našli zelo urejen kamp. Iz te vasi vozi zobata železnica na Jungfraw. V kampu smo srečali par iz Kranja, ki sta se ponudila, da lahko gremo do železnice skupaj, onadva bosta nekaj dni hodila po vrhovih.

Nedelja, 28.7.

Zjutraj že ob 7. na vlak, ker je takrat karta cenejša. Na Kleine Scheidegg  prestopimo na drug vlak in se peljemo skozi hrib. Na razglediščih se vlak 2krat ustavi, da si ogledaš gori Eigerwande in Eismeer. Po eni uri vožnje prispemo na Jungfraw. Poslovimo se od naših sopotnikov, onadva na vrh 4138, mi do planinske koče Monchsjoshutte na 3650m. Po malici se spustimo spet do postaje, tu pripravljajo haskije za vleko na saneh. Nina je enega božala, ta se je kar vrgel na hrbet, tako je užival. Z dvigalom smo se peljali na visok razgledni stolp, od koder je bil čudovit razgled. Ob 12 smo imeli vlak nazaj. Na srednji postaji je bilo zelo živo, veliko planincev, turistov, sprehajalcev in celo gamsov. V kamp, po krajšem počitku naprej do jezera Thunesee, kjer smo se kopali. Po ~68km vožnje smo pred Bernom. Našli smo kamp ob reki Aare, ki ima ločen prostor za avtomobile in šotore. Nina se je šla takoj kopat, z Mirotom sva uredila tabor, nato sva se ji pridružila na velikem travniku ob reki, na katerem so se sončili. Tu imajo poseben način kopanja. Ker je reka deroča, te nese tok s sabo nato zaplavaš k bregu, kjer so urejene ograjice, za katere se oprimeš in po stopnicah zlezeš iz vode. Po pešpoti, ki je spreljana vse do mesta, se vrneš do travnika. Voda je bila mrzla, v spuščanju po reki pa smo uživali. Zvečer smo se peš po pešpoti ob strugi odpravili v center mesta (20 minut hoje).

Ponedeljek, 29.7.

Kamp ima urejen prostor za kuhanje, pred katerim so mize. Tu pomalicamo, nato se peš odpravimo v mesto.Povzpeli smo se do parka, nato proti V čez most do medvedje jame, v info centru smo si ogledali kratek turističn film o mestu. Mesto je bilo mirno, skoraj zapuščeno, tako kot prejšnji večer. Sprehodili smo se po ulici vodnjakov, mimo parlamenta, mestne hiše, stolpne ure in zaporniškega stolpa. Na tržnici smo nakupili še sadje in se vrnili v kamp. Po kosilu smo uživali v "plavanju", Nino nam je skoraj odneslo. Popoldne spakiramo in že smo na poti v Francijo. Zvečer  prispemo v Strasbourg. Ob cesti za Metz odkrijemo kamp Montagne Verte.

Torek, 30.7.

Zjutraj se odpravimo v mesto, del poti peš, nato z metrojem. Izstopili smo na postaji Place Homme de Fer. Čez tlakovan trg Place Kleber je postavljena zelenica s polno cvetja, po sredini pa je v obliki križa postavljena lesena pešpot, ob robu teče umeten potoček. Ogledali smo si katedral, v njej je astrološka ura s premikajočimi se figurami.S turističnim vlakcem se odpeljemo na ogled znamenitosti- mimo stare stavbe Maison Karmerzel iz 15 st., let trg Gueterberb, mimo cerkve Sv. Tomasa, ob reki Ill v star del mesta- Pettite France. Pri Vahban Dam smo izstopili in se povzpeli na pregrado, od koder je razgled na štiri stolpe in kanale. z vlakcem nazaj mimo mostu kaznovanje, kjer so včasih utapljali kriminalce in do katedrale. Še sprehod po mestu, nato pa do avta in naprej proti Metzu do Luksemburga. v Alzingerju, 5 km iz Luksemburga smo našli kamp.

Sreda, 31.7.

V kampu smo dobili vozni red avtobusov za Luksemburg, izstopili smo na glavni postaji Gare. V info centru smo si ogledali filmsko predstavitev mesta in prospekte o mestu. Sprehodili smo se po ulici svobode, mimo zgradbe Arbet in parka s kipom matere z otrokom, narodne hranilne banke, čez most  Pount Adolphe in do katedrale Notre Dame in monolita zlate žene. Ogledali smo si kip miru- Petrusse- posvečen prostovoljcem v vojni. Še mimo cerkvice Sv. Michel na obzidje, od koder je lep uazgled na kanjon in spodnji del obzidja s stolpiči. Popoldne v kamp in naprej proti Belgiji. Pri Arlonu smo prestopili mejo, ob avtocesti zagledali Evropski vesoljski center, ker je bil zaprt, smo se odločili, da tu prenočimo in ga jutri obiščemo. Kamp Les Sapins je bolj čuden, WC porazen, plac je pa v redu. V vasi smo našli zanimivo starinsko pekarno z velikanskimi hlebi kruha.

Četrtek. 1.8.

Po deževni noči smo se zjutraj odpravili v Evro Space center. Zunaj se je Nina naigrala na vesoljskih igralih, ob 10.30 so center odprli. Dobili smo slušalke in prišli v sobo, kjer so vrteli film o našim osončju. V naslednji dvorani je maketa rakete Arlene5- prva evropska raketa. V tem prostoru so vesoljski simulatorji,  ki pa so na žalost dostopni le šolskim skupinam. V zadnji dvorani so premični stoli, ob filmu o poletu v vesolje se premikajo. Malo smo bili razočarani. Odhod v Han Sur Lesse. Kupili smo karto , ki zajema vse oglede. Z vlakom smo se odpeljali do vhoda v jamo, 4km iz mesta. Podzemna jema je polna kapnikov in smo se počutili kot doma. V jami so tudiskladi fosilov- školjk in koral, kapniki pa se srebrno svetijo (karbonat). Zadnjih 500m se po jami pelješ s čolnom po reki Lesse do izhoda. Privoščili smo si krompirček, in na avtobus za Wildworld.Peljali smo se po rezervatu z volkovi, risi, divjimi prašiči, mufloni, kozorogi , nazadnje smo se ustavili pri pregradi, za katero sta nas opazovala dva medveda. Postavila sta se na zadnje tace in je zgledalo, da bosta jarek kar preskočila. Na koncu smo si ogledali še muzej, razstavo in  film o ljudstvu v Keniji. Proti Bruslju, nekje prej v kamp. Ko smo postavili šotor, se je vlil dež.

Petek, 2.8.

V kampu smo dobili načrt Bruslja, do metroja z avtom, nato z metrojem do postajeGare Centrale. Peš do Grand Place, trg, ki ga obkrožajo same lepe palače-, na trgu vsako parno leto v avgustu postavijo "preprogo" iz rož. Levo od mestne hišesmo od arkadami podrgnili bronast kip, ogledali smo si vodnjaka na dvorišču mestne hiše, po ulici Stoofstrat smo prišli do najbolj znanega simbola mesta, Manneken Pis. Mimo spomenika "konjenik Albert" do kraljeve palače, sledimo oznakam do katedrale. Z metrojem do slavoloka zmage in skozi znamenit mestni park do metroja na drug konec mesta, do Atomija. Skozi tunelček v Brupares, kompleks s polno restavracijami, mini munduson, bazenom s tobogani, kino...privoščimo si še črno pivo na Grand Place, nato pa proti Waterloo-ju, 20 km J od Bruslja. Dobimo vse zaprto, Mirota to ne ustavi, preskoči ograjo in teče po 226( jih je štel) stopnicah do vrha piramidastega hribčka Routte de Lion, na katerem je kip leva. Nazaj v isti kamp, kot prejšnji dan. Celo noč je deževalo.

Sobota, 3.8.

Dež je ponehal, hitro pospravimo šotor in pomalicamo v restavraciji. Ob 12 smo že na Nizozemskem, čez pol ure pa v Goirle pri družini Kuijten. Pogostili so nas z jagodno pito. Po počitku pa na pravo nizozemsko dogodivščino, vožnjo s kolesi po bljižnji okolici. Do bljižnjega gozda, kjer smo si od znotraj ogledali mlin na veter, ki še deluje. Prikolesarili smo do jezerca, nato v vasico na močno pivo in z vso brzino po gozdnih poteh nazaj. Ells in Piet sta nam skuhala odlično večerjo- široki rezanci z omako, ki jo rpripravijo kar iz vrečke. Po večerji klepet in razne igrice.

Nedelja, 4.8.

Izlet proti S. Zahodno od Rotterdama je na reki Mass narodni park BiesBosch. Območje,  ki smo ga prepluli s turistično ladjico, je polno kanalov, prebivališč za majhne živali. Pokrajina je enolična. Vožnja proti Kinderdijk-u, kjer je ob kanalih veliko mlinov na veter. Rahlo dežuje.Mline so tu uporabljali za prečrpavanje vode iz kanalov v reko. En mlin smo si ogledali od znatra, včasih so živeli v njih. Vozimo se po ravni pokrajini, polni kanalov z vodo. Po večerji smo se naučili igrati družabno igro Rummikub-podobno remiju.

Ponedeljek, 5.8.

Odrasli se odpravimo v Amsterdam , Nina,Koen in Fleur ostanejo v Goirle. Z vlakom se vozimo nekaj več kor 1 uro. Ogledamo si glavni trg Dam s spomenikom žrtvam 2. svetovne vojne. Trg obkrožajo hiša voščenih lutk kraljeva palača, in nova cerkev brez zvonika. Z vodičko smo se povzpeli na razgledno točko v Westerkerk. V zvoniku je 5 zvonov, lep pogled na vse strani. Spodaj vidimo hišo Ane Frank in neskončno vrsto pred njo. Ogled BegijnHof-a, včasih so živele tu beginjke, poseben red nun, zdaj pa revne ženske.Na sredini je lep park, ogledali smo si dve cerkvi, nato proti Bloomeumarket- tržnico rož na plavajočih prodajalnah na reki. Čez plavi most na Waterloo market- tržnico s starinami, kjer se Miro zakoplje med stare plošče, v rdeči četrti se mu že cedijo sline ob pogledu na privlačne izložbe. Mesto smo si ogledali še s turistično ladjico z vožnjo po kanalih.

Torek, 6.8.

Zjutraj lenarjenje, popoldne v  narodni park Loouse en Drunense, veliko področje, pokrito s peskom. Sem hodijo sprehajalci s psi, jezdeci na konjih, družine na izlete. Bosi se sprehodimodo kotline, v kateri smo tekmovali vse mogoče vragolije po pesku. Največ je bilo seveda teka po strmini gor in dol.  Odpeljali smo se še do Oisterwwjk-a, kjer je velik gozd Staalbergven Vogelpark z bujno podrastjo, namenjen kolesarjenju in pešačenju. Sem vozi vlak, na vlaku dobiš karto z označenimi potmi in kilometri.Sredi gozdička si privoščimo toast, nato do jezera. Na vhodu v gozd je info center, v njem majhen muzej s prikazano floroin fauno in posebno sobo s čebelami.je nekakšen center za vzgojo ljudi za zaščito naravnega okolja. Po večerji do konjušnice, kamor je odšla Fleur na jahanje. Zvečer do stare turistične kmetije sredi gozdička. Grajena je iz lesa, krita s salmo in v notranjosti ima po stenah razstavljene stare predmete.

Sreda, 7.8.

Dan za otroke. V največji zabaviščni park na Nizozemskem- Efteling. Že na vhodu je strašna gužva, kasneje smo izvedeli, da je bilo v parku ta dan rekordno število ljudi-30000. Za vsako atrakcijo smo čakali od 30 do 40 minut.

Četrtek, 8.8.

Na izlet v Middelburg, v četrtkih je tu tržnica. V kompleks Abbery Churas, sestavljajo ga tri cerkve, v sredini je gostilna. Peš do Kloweniezdoelum,  še do mlina in nazaj. Z avtom na JZ do umetne regulacijske pregrade-dam med Schocenom in Norh Beveland v pokrajini Zeeland. Na sredini dolge, umetne pregrade in zapornic je Delta Expo, nekakšen muzej, ki prikazuje velike poplave l.1953, zaradi katerih so pregrado zgradili, rikazano je tudi delovanje pregrade. Na zunanjih površinah imajo tjulne, delfine, vodni park za otroke z zanimivimi poskusi.. Obiskali smo pokrajino Schouwen in Duiveland, obe pod nivojem morske gladine. Pokrajini sta obdani s pregradami in umetnimi nasipi. Nazaj čez pregrado v Goirle.

Petek, 9.8.

Z družino Kuijten potujemo na S države. Ustavimo se v Alkmarju, na trgu Cheese Market si ogledamo, kako so po starem tehtali sir. Oblečeni v narodne noše nosijo sir na posebnih lesenih nosilih na sredo trga, ga stehtajo in odnesejo nazaj. Nato ogled Volendama, turistične vasice ob Markermeer, prej morje, nato so zgradili nasip in je zdaj ogramno jezero sladke vode. Glavna, zelo obljudena ulica je ob pristanišču. Ženske in otroci smo šli z ladjico čez jezero do vasi Marken, moška pa z avtomobili okoli. Spet rahlo rosi. Marken je mirno mestece z veliko delavnicami lesenih cokel. Ogledali smo si še stare ribiške hiše, nato pa naprej po avtocesti čez 30 km dolgo pregrado Breezandike. Na sredini je razgledišče, na eno stran pogled na morje, na drugo na jezero. Na sever do Peterburna. V lepo urejen družinski kamp. Dežuje, kmalu imamo šotor v vodi, gospodar nam ponudi prikolico za prenočitev. V njo se selimo ponoči, polno pajkov, pajčevine, še več pa komarjev, komaj čakam jutro. Dežuje celo noč.

Sobota, 10.8.

V Peterburgu smo si ogledali zavetišče in zdravilišče za bolne in zapuščene mladiče tjulnov. Z otoka Woddenzeeja jih vozijo sem, ozdravijo in spustijo nazaj v morje. V kamp, igranje odbojke, namiznega tenisa, malega nogometa. V mestecu Wierum smo rezervirali treking. Organizirajo hojo po morju do otoka, nazaj te pripeljejo z ladjico. Hodiš najprej po blatu, nato po mivkastem dnu, ki je kar nekaj kilometrov visoko le do kolen- seveda moraš poznat prehode do otočkov. Hoja je odpovedana zaradi slabega vremena- če bliska, te lahko v morju ubije. Izvemo, da bo mogoče iz vasi Wierhuizen organiziran pohod bolj ob obali. Odpeljemo se tja, zbranih je že veliko ljudi. Vodič v zadnjem trenutku odpove, ker se boji poslabšanja. Pove nam, kje se lahko smi malo sprehodimo, odpeljemo se tja, preplazamo nasip in že smo v črnem, smrdečem blatu. Nini je kar nekajkrat spodrsnilo in je vsa umazana, začne grmeti in jo popihamo nazaj čez pregrado. V umazanem kanalu se za silo umijemo. To noč ne dežuje in prespimo v šotoru, ki smo ga prestavili više.

Nedelja, 11.8.

Vreme je slabo, s hojo po morju ne bo nič, zato se odpravimo nazaj proti Tilburgu. Na poti sva se z Mirotom ustavila v muzeju na prostem, Nina je šla z ostalimi v Goirle.Zbrane imajo stare hiše iz vseh pokrajin, mline vseh vrst. Muzej je prijazen za otroke, saj se lahko oblečejo v kmeta in skrbijo za živali, cestarja in z lopato kopajo..., tu so vrtiljaki, čolni na vleko čez vodo...Ogledala sva si, kako so včasih živeli revni in bogati kmetje, ribiči, mlinarji...Mirota je najbolj zanimala sirarna, tu je bil parni stroj, ki je poganjal vse pripomočke.Po parku vozijo tramvaji, tu je rekonstrukcija železniške postaje ...Zvečer v Goirle in na večerjo v Hilcarewbeek, gostilno, specializirano za palačinke.

Ponedeljek, 12.8.

Ob 10.30 se o poslovimo od naših gostiteljev in se odpravimo proti domu. V torek, 13. 8. ob 1 uri končno doma.