Malta, 6.3. - 13.3.2022

Nedelja - 6.3.

Ryanairov povratni let iz Trsta je bil le 15 € na osebo, zato nisva dosti premišljevala in odletela na Malto. Točno po urniku pristanemo in greva po avto (Smart-najem in polno zavarovanje približno 60€ za 5 dni). Ko pripeljeva iz letališča in ustaviva, da nastaviva Garmina, avto ne vžge več. Miro gre nazaj na letališče, še dobro, da sva le kake 500m stran. Menjava avto in se srečno pripeljeva v 12km oddaljeno Marsaskalo. Večerni sprehod po promenadi ob morju, večerja in spanje v že vnaprej bookiranem guesthousu C´est la Vie. Vsak dan sva nato sproti preko Bookinga iskala prenočišče.

Ponedeljek - 7.3.

Sprehodiva se po promenadi dolgega, ozkega zaliva. Ogledava si opuščene solne bazenčke in pri obrambnem stolpu svetega Tomaža se obrneva. Mestece je poleti nabito polno turistov, ob plaži sameva morje hotelov in počitniških hiš. Peljeva se proti jugu. Ozka cestica med kamnitimi, visokimi zidovi naju pripelje do parkirišča nad zalivom svetega Petra. Pokrajina je rumena od cvetja, ki cveti tukaj vedno in skoraj povsod, razen poleti, ko je preveč vroče. Podkvast zaliv s turkizno vodo sameva. Miro se kopa, nato se sprehodiva po belkastih ravnih skalah, v katerih so vrezani solni bazenčki, ki obkrožajo zalivčke. Nadaljujeva v mestece Marsaxlokk, ribiško vasico s pisanimi modro rumenimi čolnički v zalivu. Vasica je znana tudi po tržnici, a vidiva le nekaj stojnic s spominki. Kljub zgodnji uri greva na pivo. Zapeljeva se do Modre jame. S čolničkom si ogledava naravni lok v klifih in jame. Megalitska svetišča na Malti so med najstarejšimi verskimi kraji na zemlji, v bližini si le od zunaj ogledava Hagar Qim in Mnaidro. Je ponedeljek in muzeji so v ponedeljkih na Malti zaprti. Sprehodiva se po okolici templjev, ki sta ograjena z železno ograjo in pokrita. Par km stran si ogledava naravni bazen v morju, Ghar Lapsi. Ob obali je speljana pot vse do Modre jame, midva jo prehodiva le del. Zapeljeva se še bolj proti zahodu in se ustaviva visoko nad obalo. Potka naju pelje do razgledišča nad Dingli klife. Po želji na še lepši pogled se zapeljeva še do radijske postaje. Za ta dan je Miro načrtoval še ogled Cart Ruts, nekakšne kolesnice, vrezane v apnenčasto skalo, za katere še danes ne vemo, kako so nastale. V bližini so še Buskett vrtovi, edini gozd na Malti. Večina je zagrajenega, skupaj s palačo Verdala, ki je rezidenca malteškega predsednika. Po kratkem sprehodu skozi gozd in do palače, nadaljujeva do Rabata.     

Torek - 8.3.

Ob 9h naj bi odprli katakombe sv. Pavla, a osebje zamuja (vstopnina 10E na osebo).

Najprej si ogledava filmček, kako je potekalo odkrivanje katakomb, nato lahko greva na prosto , kjer je približno 24 vhodov. Nekateri so zaprti, večina pa odprti za ogled. Ogledava si del obsežnega sistema galerij in grobnic, obrednih miz, labirintov, vklesanih v skalo pod površjem. Dostopa se le v začetni del, nato spet na površje in pri naslednjem vhodu spet dol. Vmes so paviljoni, kjer je v sliki in besedi opisano, kako naj bi katakombe nastajale, kakšni so bili obredi...Začeli naj bi jih graditi Feničani, nato naj bi jih uporabljali tudi kristjani. Po ogledu greva v Mdino, obzidan del mesta, obdan s širokim jarkom. Zgrajeno je na vrhu hriba in ponuja razgled na S obalo Malte. Kot cela Malta, je tudi tu vse zidano z lokalnim, okrastim kamnom. Sprehodiva se do velikega trga , kjer je katedrala in muzej Svetega Paula. Ogledava si palačo Falson, lepo ohranjeno in v celoti opremljeno srednjeveško hišo.

Zapeljeva se proti SZ do Victoria Line, obrambnega zidu iz 19 stoletja. Britanci so ga zgradili na robu naravnega preloma po celotni širini otoka za obrambo pred vpadi iz severa. Imenujejo ga tudi malteški veliki zid. Zapeljeva se v vasico Mgarr, znano po cerkvi z ogromno kupolo. Imenujejo jo Egg, ker naj bi bila zgrajena z dobičkom od prodaje jajc. Za kosilo naročiva malteški krožnik, sestavljen iz veliko zelenjave, malteškega sira, polžev, klobas..., poplakneva s kozarčkom belega. Niti ni tako slabo. Sledi vožnja do divje plaže Fomm Ir Rih globoko pod klifi. Malo posediva in se podava še v bližino Golden buy, zelo turistično destinacijo. Midva parkirava visoko nad plažo pri stolpu Ghain  Tuffieha. Odpraviva se na drugo stran, kjer je mnogo zalivčkov, a vsi niso ravno lahko dostopni. Hodiva po uhojenih potkah nad plažo in na dolg rt med dvema podkvastima zalivoma. Nadaljujeva še naprej, se dvigneva na plato in do stolpa Lippia, spustiva se do plaže Gneina. Cel dan že piha in na vodi je veliko kajtarjev. Pozno popoldne prispeva v Mellieho, kjer imava rezervirano prenočišče. Ogledava si mestece, ki je bilo zgrajeno kot nekakšna meka turizma, a naj ne bi nikoli zares zaživelo, je namreč strmo v hribu. Sprehodiva se po mestecu, polnem hotelov in restavracij, pokukava v župnijsko cerkev s petimi zvonovi, zvečer skočiva še v bazen, to je moje edino kopanje na tem potovanju.

Sreda - 9.3.

Spet sva prezgodnja, v Ancor zalivu je Popajeva vas odprta za oglede šele po 10h, tako da se zadovoljiva le z ogledom iz razgledišča. Vasica je bila zgrajen za snemanje filma in les zanjo naj bi pripeljali iz Norveške. Zapeljeva se spet na S, na Mellieha plažo. Dolga, peščena plaža sameva, ob njej se vrstijo hoteli. Čez cesto poiščeva vhod v naravni rezervat za opazovanje ptic Ghadira, vse je ograjeno, zapuščeno, zaklenjeno. Zapeljeva na polotok Marfa k rdečem stolpu. Stolp sv. Agate je bil del sistema signalnih stolpov, ki so povezovali  Galleto in Gozo, v njem je razstava zgodovine in prenove stolpa. Sprehodiva se  do konca rta Ras Il-Qammieh, spremljajo naju lepi pogledi na zalive Malte in otok Gozu, na katerega danes potujeva z trajektom. Iz mesteca Cirkewwa vozi trajekt vsake pol ure. Za prevoz plačaš šele na poti nazaj (21€za avto in dve osebi). Na Malti ceste niso ravno najboljše, na Gozu so še slabše. Peljeva na planoto v mestece Nadur. Spet je središče vasi cerkev, ki je postavljena na najvišji točki. Baročna cerkev je posvečena Sv. Petru in Pavlu, trg pred njo je obnovljen, le parkirišča kvarijo podobo. Posediva v bližnjem lokalu na soncu. Mestece je razpotegnjeno na grebenu, zato se zapeljeva do konca vasi in peš spustiva do plaže San Blas. Ob zelo strmi, ozki cestici so nasadi limon in pomaranč. Prideva do majhne, divje plaže z rdečkasto mivko in kamni ter skalami. Naslednji zaliv, ki ga obiščeva je Rambla. Res dolga, oranžna, mivkasta plaža, na njej leži ogromno majhnih meduzic. Miro prepleza vse vzpetinice v bližini. Obiščeva še mestece Marsalform, poleti polno turistov, zdaj pa sameva. Sprehodiva se ob obali, peščena plaža je majhna. Močno piha, zato poiščeva  zavetno gostilnico.  Odpeljeva se v  Xwieni zaliv,  dva plitva zaliva  sta drug ob drugem, z majhnimi prodnatimi plažami in skalnatimi odseki. Na majhnem polotoku je utrdba in visoka skalna goba. Tu se začne obalni pas solnih ponvic. Poleti je tu mogoče kupiti sol kot spominek.

Sprehodiva se približno 2.5km do naravnega, dolgega in ozkega zaliva visoko pod klifi.  Wied il-Ghasri. Na koncu zaliva so v skalo vklesane stopnice, ki naju pripeljejo  do  morskega kanjona. Pozno popoldne pripeljeva v Gharb, kjer sva rezervirala prenočišče. Vodita ga siciljanca, ki sta pustila službe in odprla gostišče. Večerni sprehod do  romarske bazilike Ta'Pinu. Zgodba pravi, da je stala tu cerkvica in ko so jo hoteli porušiti, se je ob prvem udarcu delavcu zlomila roka. Mimoidoča domačinka je slišala glas device Marije, ki jo je prosila, naj tu moli in domačin naj bi z njeno pomočjo zdravil bolne. Velja za romarsko pot bolnih in invalidov, katerim se lahko tu povrne zdravje.

Četrtek - 10.3.

Za zajtrk dobiva same domače izdelke. Polna energije se odpeljeva proti zalivu Dwejra. Garmin naju vodi po napačni cesti, prideva na vzpetino nad zalivom. Nekaj časa se matrava po deloma travnatem, deloma skalnatem pobočju, a vmes je kanjonček, zato se vrneva do avta. Končno prideva na pravo cesto, ki naju pripelje do zaliva. Znan je po notranjem morju, ki je povezan z morjem le z ozkim, naravnim lokom. Sprehodiva se po skalnati obali, v morju je gobasta skala, kjer naj bi rasle posebne gljive in v času malteških vitezov naj bi jo imeli za rastlino z zdravilnimi učinki. V morju je polno majhnih meduz. Sledi ogled Viktorije, največjega mesta na otoku. Mestece je zabasano s prometom. Parkirava v bližini Mdine, obzidanega dela starega mestnega jedra s katedralo. V bližini je arheološki muzej, naravoslovni muzej, star zapor in hiša Gran Castello. Obhodiva obzidje, se sprehodiva po širokem jarku, čimprej pa želiva iz mesta. Ob visokih, strmi pečini Sanap se vije lepo urejena  potka. Od tu občudujeva najvišje klife na otočku.  Obiščeva mestece Xewkija, znano po Rotondi, cerkvi z ogromno kupolo, zgrajeno iz malteškega kamna. Tu je bil sedež Vitezov maltežkega reda. Nazadnje si ogledava še templja Ghantija, ki stojita eden ob drugem. Obzidana sta z visokima, kamnitima zidovoma. Legenda naj bi pripovedovala, da so templja zgradili velikani. Malo sva razočarana nad videnim. V vstopnino  (8€ za upokojenca) je vštet tudi ogled mlina v bližini. V Ta-Kola je urejen muzej, spodaj je razstavljeno orodje, v sredini bivalni prostori z opremo in pod streho si lahko ogledaš mlinski kamen, zobnike....S trajektom se vrneva na glavni otok, zapeljeva se še do Paradise bay, nad plažo pričakava sončni zahod. Spet prespiva v Mellihi.

Petek - 11.3.

Jutranji sprehod po prazni plaži Mellihe, Ob 10h se v pristanišču, kjer je trajekt za Gozu, vkrcava na barkico za Comino, majhen otoček, ki ima ime po semenu kumine, ki naj bi bila zelo razširjena na Malti. Čoln pelje ob klifih z jamami v najbolj znan kotiček, Modro laguno. Obhodiva otoček, najprej po severnem delu obale do nekdaj delujočega hotela. Ograja preprečuje nadaljevanje poti, a Miro najde prehod in po nekoč lepo urejeni in osvetljeni potki nadaljujeva do  zaliva Sv. Marije. Miro se kopa na mivkasti plaži. Nadaljujeva po sredini otoka na jug, do stolpa Sv. Marije. Veliko je sprehajalcev, visoko nad obalo se spuščava nazaj proti Modri laguni. Prehodila sva okoli 6km. Vsako uro vozi čoln nazaj na glavni otok, kjer se zapeljeva do polotoka Marfa. Sprehodiva se do kapelice na vrhu klifov in slediva poti ob robu pečin. Spustiva se po apnenčastih skalah do Koralne lagune, luknje s spodmolom napolnjeno z morsko vodo. Obhodiva beli stolp, nadaljujeva v ribiško vasico na plaži Armier. Veliko trave je na peščeni plaži, tu je tudi »restavracija« na plaži, kjer si naročiva kosilo. Odpeljeva se do Mostre in obiščeva katedralo, v katero je med 2. svetovno voljo – med mašo - padla bomba, ki ni eksplodirala. Odpraviva se do letališča, Prometa je ogromno, komaj dobiva bencinsko, ki niso tako pogoste in velike kot drugje v Evropi. Oddava avto in se z avtobusom X2 (1.5€) peljeva proti Sant Julianu, najbolj znanega letovišča na otoku. Prenočišče imava v okraju Gžira, a ker ne veva, da avtobus vozi nazaj grede tu mimo, izstopiva v San Julianu. Pešačiva skoraj 2km do prenočišča.

Skupaj prevoženih 220km.

Sobota -12.3.

Sprehodiva se do trajekta, ki vozi čez zaliv v Valeto (1.5€). Ogledava si katedralo St. Johna (15€). Zunaj nič posebnega, a njena notranjost je vredna ogleda. Zgradili so jo malteški vitezi, posvečena pa je Janezu Krstniku. Pri nakupu vstopnice sva dobila avdio vodiča. Notranjost je okrašena v baročnem slogu, poslikan strop, zlato okrasje, kipi, stranski oltarji, grobnice vitezov v tleh, vse naju navduši. Sprehodiva se po mestu, si ogledava glavne znamenitosti, na obzidju naju pričaka lep pogled čez zaliv na Tri mesta. Z avtobusom se zapeljeva v predel Paola, kjer imava rezerviran ogled  podzemnih nekropol Hypogeum. Podzemna zgradba iz 2500pnš naj bi bila zgrajena najprej kot svetišče, nato naj bi jo uporabljali kot grobnico. Zgrajena je v treh nadstropjih, najviše so grobnice, v sredini glavna dvorana, preročišče, kačja votlina in svetišče, v tretjem pa naj bi bile shrambe. Vse je precej manjše kot v Rabatu.

Nedelja -13.3.

Let domov