Grčija, 29.8- 25.9. 2022

Najino prvo daljše potovanje z vanom. Tokrat nameravava čez Hrvaško, Bosno, Črno Goro in Albanijo do Grčije in se preko Bolgarije vrniti domov. Obiskala bova otok Krf in Thasos.

29.8., ponedeljek

S postanki za kopanje na poti je najin prvi cilj Makarska. Kamp Riviera je še kar poln, a nama dopade, ker je na terasah in z veliko sence pod visokimi borovci (cena 40€na noč za van, elekrtiko in 2 osebi). Čez  cesto greva na plažo, kjer je še vedno ogromno turistov. Zvečer se sprehodiva po promenadi, nato še po polotoku Sv. Petra, kjer so ostanki cerkve.                 Ta dan prevoziva 518km

30.8., torek

Danes vsak po svoje v NP Biokovo. Če greš po cesti, moraš preko interneta plačati vstopnino, določijo ti tudi uro obiska.

Miro s kolesom do Sv. Jure (iz kampa 32km in 1840 vm vzpona).

Jaz peš na Vošac, hrib, ki se vzpenja 1422m nad Makarsko. Iz kampa me pelje pot  do glavne ceste, nato pa po enih krajšancah do vasi Makar. Od tu naprej je pot dobro markirana. Pelje mimo vodnega zajetja in cikcaka v hrib. Na sedlu se pot malo položi in sledi spet strm vzpon do koče na vrhu-2.5h hoje. Brač, Hvar in Korčula so sicer malo v meglicah, a na Makarsko in pogorje Biokovega je čudovit razgled. Po poti srečam le tri pohodnike.

Miro me že čaka na promenadi.

31.8.,sreda

Ob 8h sva na poti. Skozi nov tunel se peljeva proti mestecu Imotski. Parkirava pred vhodom za Modro jezero. Vstopnina je 40kun. Do jezerca vodi potka, a je gladina zelo nizka zaradi suše. Nato greva peš  kak kilometer po glavni cesti in prideva do Rdečega jezera. Kraško jezero je nastalo z vdorom stropa v kraško jamo, ime pa naj bi dobilo po rdečkastih strmih in visokih stenah. Majhno razgledišče je ob glavni cesti , ob desni  strani luknje pa je speljana potka. Odpeljeva se v Bosno do slapov Kravica. Na reki Trebižat se nahajajo zelo lepi in obiskani slapovi. Plačava vstopnino in se po stopnicah spustiva proti slapovom, ki v polkrogu padajo v jezerce. Sprehodiva se še do slapov male Kravice. Nazaj grede se kopava pod slapovi. V Čaplinji se ustaviva na kosilu,nato se voziva po dolini reke Neretve. Na kamniti strmini vidiva zanimivo vas Počiteljin se ustaviva. Vse je zidano s kamnom in nama deluje kot otomanska vas. Sprehodiva se po strmi, kamniti potki do srednjeveške trdnjave na vrhu vasi. Naslednji postanek imava v Blagaju pri izviru reke Bune, pritoku Neretve.  Pripeljeva na veliko parkirišče (parkirnina 7mark). Mimo številnih stojnic se spustiva do reke. Pod ogromno kraško jamo pod navpično steno je močan izvir. V jamo se lahko odpelješ s čolničkom. Ob reki je veliko restavracij. Na poti naprej začne deževati. Dvigneva se na planoto, nekaj časa voziva, nato se cesta spusti v Nevesinje. V vasici, ki je na nadmorski višini skoraj 900m je le 18 stopinj. Sprehodiva se po lepo urejeni pešulici s stolpno uro. Peljeva se naprej po ravnici, nato po ožji dolini, dolker ne zagledava dimnik termoelektrarne Gacko. Voziva po ravnici mimo dnevnega kopa premoga in ogromnih kupov odpadnega materiala. Povečerjava v vaški restavraciji, zapeljeva do jezera Klinje, kjer prespiva.                                                                                              prevoziva 226km

1.9., četrtek

Peljeva proti Tjentištu v NP Sutjeske. Cesta se rahlo dvigne in skozi predore in viadukte spušča. Ustaviva pri zelo znanem obeležju v spomin 3300 padlim partizanom v bitki za Sutjesko. Kilometer naprej je odcep za cesto proti Magliču, najvišjem vrhu Bosne. Pri stari, zapuščeni bencinski črpalki zavijeva desno. Prvih 5 km je luknjast asfalt, prideva do rampe, ki je odprta, nato 5 km še kar solidnega makadama do Dragoš sedla. Do križišča za Prijevor se že sprašujeva, če obrneva. Na križišču midva zavijeva levo in sledi 2km zelo, zelo slabega makadama. Po uri vožnje sva končno na prevalu,  kjer je smirokaz za pešpot na Maglič. Piše, da je 4h  hoda. Drživa pesti, da vreme zdrži, saj vsake toliko že rosi in napovedan je dež. Začneva po travnatem kolovozu, nato skozi nizko grmičevje in sva mokra do riti. Še med borovci in prideva do čistine, kjer je lep pogled na vrh. Spustiva se v dolinico in cikcak v hrib. Prideva pod skale, stare jeklenice naju vodijo po zahtevnejšem delu poti. Skal kar ni konec in končno sva na travnati strmini in manjšem prevalu. Tu obupam . Miro se spusti in spleza na zadnji vrh. Jaz počasi lezem nazaj. Vreme je zdržalo in po petih urah sva spet pri avtu. Pri rampi naju ustavi čuvaj. Išče naju na seznamu, ni naju na njem, kajti ob prihodu je bila rampa odprta. Začne deževati. V Foči že pošteno pere. Natočiva bencin, ob bencinski je restavracija tik nad reko Drino. Po levem bregu reke se po zelo slabi cesti peljeva proti meji. Tu je ob Drini ogromno rafting kampov. Ob meji je visoko nad reko Taro obnove potreben most z lesenimi deskami. Na črnogorski strani je cesta boljša. Voziva po panoramski cesti kanjona reke Pive in jezu skozi številne predore. Pri samostanu Piva se ustaviva in prenočiva.                                                            prevoziva  147km

2.9., petek

Zunaj je le 13 stopinj. Peljeva se nazaj ob jezu. Ustavijo naju policaji. Miro je prekoračil hitrost, a ker je penzionist, dobi le opozorilo. Zavijeva skozi predor proti Durmitorju. Ovinkasta cesta vodi skozi številne predore v naravnih skalah s čudovitimi pogledu na Pivško akomulacijsko jezero. Voziva v megli po planoti 1800metrov nadmorske višine. Na sedlu Sedlo je smirokaz za pešpot na Bobotov Kuk. Ker se ravno skupina pohodnikov odpravlja na pohod, Miro pohiti za njimi. Po treh urah je nazaj, čeprav piše, da je toliko potrebno v eno smer. Zapeljeva se v Žabjak. Dobiva gostilno Luna, kjer sva bila pred leti in se ogrejeva s čorbo, cicvaro, durmitorskim zrezkom…Odpeljeva se proti Titogradu, zdajšnji Podgorici.  V vasici Božaj prečkava mejo in že sva ob Skadarskem jezeru v Albaniji. Posediva ob jezeru, občudujeva razgled.               prevoziva  240km

3.9., sobota

Prespiva na obali jezera, zjutraj naju zbudijo ribiči, ki na prikolicah dovažajo čolne. Odpeljeva se skozi mestece Lezhe in zavijeva proti zahodu skozi Shengjin. Nama so že znani prometni zamaški skozi mestece in domačini, ki mahajo s ključi stanovanj, ki jih oddajajo turistom. Ustaviva se ob ribarnici. Ostale so jim samo še majhne ribe. Prodajalec nama jih očisti in noče plačila zanje. Pred leti sva že vozila po tej cesti do najbolj severne plaže Albanije,Rana e Hedhun. Zdaj je asfaltirana, a že polna lukenj. Ob obali gradijo nešteto hotelov. Nekateri se zdijo, da sredi gradnje že propadajo. Zapeljeva na parkirišče pod borovci pri baru Sueno beach bar. Dan za kopanje, sprehod po dolgi, peščeni plaži, ki sega vse do Črne Gore, pečenje rib in prenočevanje na čez noč praznem, brezplačnem parkirišču.

                                                                                                                prevoziva 31km

4.9., nedelja

Po jutranjem plavanju sva na poti za Vlore. Proti Draču je speljana avtocesta. Pred mestecem Flor zavijeva z nje, na kapučinu in ob slaščicah uživava na jutranjem soncu. Na kosilu se ustaviva v Vlore v tradicionalni gostilnici, nekoliko odmaknjeni od središča. Sicer je ob glavni cesti veliko picerij in hitre hrane. Nadaljujeva vožnjo čez nama že dobro znan prelaz. Gradijo tunel skozi hrib in naslednjič bova peljala že skozi😉.V načrtu imava kopanje na plaži Dhermint. Že po poti navzdol je vse zaparkirano, na zaparkirani cestici ob plaži pa je nemogoče obrniti avto, kaj šele najin van. K sreči je na koncu majhno makadamsko plačljivo parkirišče, kjer lahko obrneva. Peljeva naprej in zavijeva proti plaži Gijri. Zelo ozka asfaltna cesta ima vsake toliko urejen prostorček, kjer se lahko srečata dva avta. Na srečo ni dosti prometa nasproti. Parkirava na velikem, makadamskem, plačljivem(500AL) parkirišču in se peš  po zriti poti spustiva 2 km proti plaži. Do plaže ne vodi prevozna cesta, po strmi poti za pešce vozijo le džipi.  Začne rositi dež. Na hitrico skočiva v morje, nato spet v klanec do parkirišča, kjer prespiva (500AL).                                                                                            prevoziva 270km

5.9., ponedeljek

Že zgodaj pešačiva do obale, na poti je obtičal džip, ki mu je odtrgalo kolo.  Plaža se počasi polni. Turisti prihajajo peš, pa tudi s čolni. Plaža je tako, kot vse zdaj v Albaniji, polna ležalnikov in dežnikov. Kopava se v čistem morju in iščeva senco pod skalami. Odpraviva se na pohod v kanjon ob plaži. Na začetku kanjona je kamp, kjer lahko najameš šotor. Hodiva pol ure po kanjonu z rdečimi stenami, nato se pri drugem štriku, za plezat čez skale, obrneva. Pojeva kosilo v gostilnici ob plaži in se pozno popoldne vrneva do parkirišča. Še vedno je vroče. Na poti proti Sarande se ustaviva na, misliva, nama znani plaži. Parkirišče je zastonj, a če hočeš ostati na plaži, moraš najet ležalnik ali baldahin. Obrneva se in ustaviva na plaži Qeparo. Kopava se v nizki vodi na mivkasti plaži. V Boršu poiščeva gostilno , ki je postavljena nad majhnimi slapovi izvirske vode. Zanimivo restavracijo sva nazadnje opazila na prejšnjem potovanju, ko sva šla na pohod na utrdbo nad mestom. Hrana je odlična, natakarji prijazni. Zvečer se peljeva proti Sarandi. V načrtu je bila nočitev na plaži Kokomes, a je cesta po 3km vožnje zaprta z zapornico in vojaško stražo. Spodaj vidiva lep park. Na žalost je tu vojska. V temi voziva proti Sarandi, ker ne najdeva placa za prenočevanje, se ustaviva za mestom v kampu River side (1800AL).  

                                                                                       prevoziva  88km

6.9., torek

Gužvava se po cestah v centru Sarande. Pred agencijo za nakup kart za trajekt je vse zaparkirano. Miro čaka ob cest, policaji ga preganjajo,ker je parkiral kar na voznem pasu, meni pa ne prodajo vozovnic za trajekt na Krf, ker imajo samo trajekte za avte in vana nočejo naložit nanj. Morava v Grčijo v pristanišče Igumenica. Na meji ni gužve, ob 11:30h sva v portu. Ob 12:30h izplujemo (cena za majhen kombi in dve osebi-74€). Trajekt vozi 1:45h. Parkirava v pristanišču mesta Krf in se peš odpraviva v staro mestno jedro, ki je pod UNESCO. Ob morju hodiva proti novi trdnjavi. Skozi uličice, polne prodajaln in barčkov prideva do cerkve Sv. Spiridona, zgradbe z rdečo kupolo, najvišjim zvonikom na otoku in zanimivim stropom. Posvečena je zavetniku otoka, ki leži v kapeli,munificiran v srebrnem sarkofagu. Mimo Linston palače z arkadami se sprehodiva do palače Sv. Michael in Sv. George. Iz lepo urejenega parka je lep pogled  na Ionsko morje. Sprehodiva se do stare utrdbe iz 14. stoletja in skozi park Spianada, po uličicah do placa, kjer si privoščiva prvo grško kosilo. Peš spet do porta in proti severu do kampa Dionysus v mestecu Dasia. Lep kamp nudi parkiranje pod starimi oljkami. A stranišče in okolica so malo zanemarjeni (20€). Kamp ni ob morju, ima pa bazen, a je potreben čiščenja. Zvečer se sprehodiva do 1.5km oddaljene Bele plaže. Na plaži je restavracija z glasbo, ležalniki. Naju ne prepriča.                                                           prevoziva  87km

7.9., sreda

Miro se odpelje s kolesom do ribarnice, nato greva na sprehod v sosednji zaliv. Edina lepa stvar je majhna cerkvica (Hypapante of Gouvia) na otočku, povezanim s kopnim z ozkim pasom kopnega. Morje je nizko, umazano in smrdi. V bližini je propadajoče turistično naselje. Čez hribček se podava na drugo stran, tu se vidi z vrha privatne hotelske plaže. Nazaj v kamp in odpeljeva se naprej za Barbati plažo. Ležalniki, dežniki in veliko turistov, kot povsod doslej. Na srečo je morje zelo čisto. Ko se naveličava kopanja in poležavanja se odpeljeva proti SV otoka do Avlaki plaže. Na majhnem polotoku so številne pešpotke, ki te vodijo od plaže do plaže. Ob tej večerni uri so vse prazne. Na vsaki (Vrechli, Vouvalomantri, Akohi...) se kopava, ko je tema, se vrneva do vana, na plaži prenočiva.    

                                                                                                                     prevoziva  25km

8.9., četrtek

Zjutraj se kopava, nato nadaljujeva potovanje do ribiške vasice Kassiopi. Sprehodiva se ob majhnem pristanišču, popijeva pivo in zapeljeva naprej. Ob glavni cesti parkirava pri cestici za plažo Aprios. Na betonski, strmi cesti je zapornica, ki je odprta. Spodaj je majhna pravoslavna cerkvica, pri njej imajo neko slavje. Prijazna domačinka nama pove, da je posest v lasti cerkve, ta dan je tu maša, ki poteka le enkrat letno, v čast rojstvu Marije. Pogosti naju s slaščicami in kozarcem rujnega. Pove, da se je na plaži prepovedano kopanje. Zapeljeva proti severu otokado lagune Antioti, plaže Agios Spiridon. Parkirava in peš po makadamski cesti do plaže Gialiskari. Se kopava, ko se naveličava, se zapeljeva do plaže Astrakari, kjer prenočiva.                                                            prevoziva  25km

9.9., petek

Parkirava pri kraju Sidarija in po potkah in stopničkah hodiva po območju s skalnimi tvorbami, ki tvorijo zalive in kanale, ki so ustvarili naravne bazene. Eden izmed njih je kanal ljubezni, kjer se kopava. Naslednji postanek je pri plaži Cape Drastis. Parkirava na parkirišču pri glavni cesti in se spustiva proti plaži. Miro išče pot proti znanem delu plaže, a jo je verjetno odneslo. Spustiva se do majhnega zalivčka, kjer te za 20€ peljejo na ogled plaže- klifov nad njimi.  Postanek za kosilo imava v turističnem mestecu Agios Stepanos,  sprehodiva se do pristanišča, nato naju Garmin po ozki in strmi cesti pelje do vasi Afionas. Polno turistov se drenja po skalni poti v zaliv Porto Timini. Na dolgem prehodu na polotoček je na obeh straneh zaliv, kjer se drenja kopalcev. Naslednji cilj je Agios Georgios. Ob dolgi peščeni plaži pelje cest. Midva parkirava na začetku mesteca, se kopava in prenočiva.                                                                                prevoziva  31km

10.9.,sobota

Peljeva se na SZ otoka v Palaiokastritso, mestece s številnimi plažami in znanim samostanom na hribčku. Nastaniva se v kampu (23€), nato pa peš skozi mesto. Na številne plaže se je treba spustiti po stopnicah, nato se cesta spusti in glavna mestna plaža  je tik ob cesti. Vzpneva se na hribček, si ogledava enega najstarejših samostanov na otoku. Od tu so lepi pogledi na obalo in otočke. Na poti nazaj obiskujeva plaže. Kopava se na mestni plaži, od koder vozijo turistične ladjice na ogled otočkov in plaž, kopava se na Agios Petros, Agios Spiridon, v Portu, na plaži Spiros, Triadi plaži, kjer cepnem kot muha. Pozno popoldne se podava še do Liapades plaže. Najprej rineva v hrib, nato naju strma potka pripelje do dela, kjer se morava po lestvah spustiti ob vrvi. Plaža je polna, saj je možen dostop tudi z avtom.

11.9., nedelja

Spet se peljeva proti glavnemu mestu Krfu. Obiščeva samostan Vlaherna na majhnem skalnem otočku, ki je s kopnim povezan z mostom za pešce. Zapeljeva se do Achilleion-a, počitniške palače avstrijske cesarice Elizabete Bavarske. Palačo obnavljajo, zato so na ogled le vrtovi (vstopnina 5€).

Odpeljeva se proti jugu. Ustaviva se na plaži Issos, v bližini jezera Korission. Prehodiva neskončne sipine, a do jezera ne prideva, ker je pretoplo. Raje se hladiva v morju. Proti večeru peljeva proti Lefkiminiju, od koder pelje trajekt na celino. Zavijeva z glavne ceste in ob kanalu prispeva do plaže Bouka. Večerno kopanje in nočitev.                                              prevoziva  69km

12.9., ponedeljek

Po jutranjem kopanju se odpeljeva v pristanišče, od koder pelje trajekt za Igumenico. Karto sva kupila preko spleta, a morava doplačat , ker imava kombi (manjši kombi in dve osebi-42€).Trajekt vozi uro in pet minut. Odpeljeva se v Ioanino. Parkirava na velikem parkirišču blizu obzidja in jezera Pamvotis. Miro pravi, da se bo kopal, a ga od tega odvrnejo zelene alge. Ogledava si notranjost obzidja, dve kali iz otomanskih časov, notranje obzidje, bizantinski muzej, grob alipaše. V gostilni naročiva grško kosilo. Sprehodiva se še mimo mestne stolpne ure, nato se odpeljeva do jame Parama (7€). Ogled  bogate jeme s kapniki traja 45minut. Peljeva se v NP Vikos Aoos. Široka cesta se vzpenja nad dolino. Na prelazu si ogledava ogromen kip ženske. Zavijeva proti vasicam Zagoria. Ustaviva se pri prvem od mnogih kamnitih mostov, Kakkori, ki se razteza nad prazno strugo reke Voidomatisom. Zapeljeva se proti vasi Kipi. Parkirava nad trojno obokanem mostuPlakida Kalogeriko. Peš greva po glavni cesti, v soteski vidiva tako imenovane ploščate kamnite stolpe. Mimo še enega kamnitega mostu, Lazoridi-Kontodimov. V vasi Kipi narediva en krog po kamnitih, strmih uličicah. Malo naprej od vasi naju smirokaz vodi do mostu Mylos in starem mlinu. Slediva rdečim puščicam, ki naju vodijo mimo mostov, ki sva jih prej gledala z glavne ceste do avta. Parkirava pri prvem mostu, kjer prenočiva.                                      prevoziva  130km

13.9., torek

Takoj za mostom je smirokaz za pešpot čez kamnite mostove in mimo vasic, zidanih iz kamna. Po hoji ob rečici prečkava most Mision, takoj a njim je razpotje, Midva greva levo , smer Vitsa. Prideva do Vitsa stairs, strmo potko, tlakovano s kamni. Povzpneva se do cerkvice St Nicolas. Vrata so samo zapahnjena, vstopiva v prostorček z majhnim oltarjem. Par metrov od cerkvice je razgledišče s čudovitim pogledom na kanjon in kamnit most. Pot vodi še naprej v hrib do vasice Vitsa, kjer je vse iz kamna, ulice, hiše, strehe…Sredi vasi je smirokaz proti vasi Monoderni. Spustiva se do suhe struge, nato se spet vzpenjava do vasi. Po tlakovani poti se spustiva do samostana Aghia Paraskevi. Mladi umetniki se učijo slikat ikone od menihov in jih prodajajo. Iz samostana so lepi pogledi na sotesko. Strmo se spuščava v kanjon Vikos. Po kanjonu se v suhi strugi vrneva do avta.Prehodila sva 12km v štirih urah. Vračava se in po cesti na prelaz  na 1000m in v dolino k reki Voidomatis. Čez ozek mostiček je parkirišče, kjer je tudi začetna postaja rafta. Miro se kopa v ledeno mrzli vodi. Odpeljeva se po strmi, serpentinasti cesti do vasi Mikro Papingo. Na ostrem ovinku je označba za Papingo rock pools. Po kamnitih skladah hodiva ob potočki, ki je izdolbel bazenčke, slapove, ponvice…Ko rečica zavije v ovinek, se pot zapre. Preplezat je treba skladaste skale. Odločiva se , da se vrneva do reke k velikemu parkirišču, kjer prespiva.                                prevoziva    43km

14.9., sreda

Peljeva se proti nacionalnem parku Olimp. Z avtoceste zavijeva za vas Litochoro. Iz vasi se vidi vrhove in najvišji vrh, Mytikas. Vasica je izhodiščna točka za pohode na Olimp. Veliko je restavracij in hotelov. Po kosilu se odpeljeva na najvišje parkirišče v parku, Prionia (nv 1100m).          prevoziva  370km

15.9., četrtek

Vstaneva ob 5h, vse imava pripravljeno za hojo in je še tema, ko zakorakava po potki . Noč je svetla, nebo polno zvezd. Na začetku se široka steza zlagoma vzpenja po levem, nato po desni strani suhe struge. Steza se začne strmo vzpenjati, dočakava sončni vzhod. Po dveh urah hoje prideva do kočeSagapidos, kje je že veliko pohodnikov, ki so tu prespali. Po krajšem počitku nadaljujeva skozi gozdiček nad kočo, sledi strmejši vzpon po grebenu. Kmalu prideva do razcepa in zavijeva levo. Sledi zelo strm vzpon po gručevnatem pobočju do Skale. Jaz tu počakam, Miro se spusti v manjše sedlo, nato pa po skalah na vrh Mytikasa, najvišjega vrha Olimpa. Ko pride nazaj, greva skupaj okoli grebena, pod drugim vrhom in mimo čred gamsov naju steza pripelje krožno nazaj do razgledne točke. Po sedmih urah hoje sva nazaj . Prehodila sva 21km in 1900vm.

16.9., petek

Najin cilje je otok Thasos. Po avtocesti se peljeva mimo Soluna, proti Kavali do pristanišča Keramoti. Trajekt vozi vsake 45minut (35€). Izkrcava se v Limenasu. Peljeva se proti zahodu in po par km se ustaviva na plaži Glikade. Dežniki in ležalniki so že pospravljeni in tudi plaža je napol prazna. Okolica sicer ni zelo čista. Pospraviva okoli kamperja in najinega placa pod borovci. Zvečer se peš odpraviva v 5km oddaljen Limanos po nakupih. V trdi temi se vračava.                    prevoziva  390km

17.9., sobota

Zbudiva se v oblačno jutro. Miro to izkoristi in gre teč, ostali del dneva je namenjen poležavanju na plaži. Popoldne se zjasni. Uživava na najinem koščku plaže.

18.9., nedelja

Že pred 9.uro sva v mestecu Thassos. Čakava, da odprejo trgovino. Po grško zamujajo, ko je odprta, šele pripravljajo robo in čakava, da se kruh speče. Imajo sveže ribe, a tudi nanje morava čakati. Odpeljeva se proti jugu v kamp Prinov v borovemo gozdičku (20€), nekoliko iz mesteca. Ta dan piha in na obali so visoki valovi. Popoldne se sprehodiva do mesteca Prinov.        prevoziva   19km

19.9., ponedeljek

Ta dan je morje bolj mirno. Odpeljeva se do Skala Marion plaže, Platenas plaže, Agia Anna plaže. Na vsaki se ustaviva za kako urico, se kopava in poležavava na soncu. Najin cilj ta dan je laguna Giola. Po slabši cesti prideva do velikega parkirišča pod oljkami. Puščice naju peljejo po pobočju  k naravnemu bazenu tik ob morju. Bazen v obliki solze obdajajo skalne terase, ki se stopničasto dvigajo v pobočje. Visoki valovi vsake toliko močno pljusknejo čez ozko ploščo, ki loči morje od bazena, nato voda čez ploščo počasi odteka nazaj v morje. A bazen je globok in velik, tako, da s skal skačejo vanj. Miro se kopa, jaz ne. Naslednji postanek je samostan Arcangel Michael. Sprehodiva se po samostanu, ki je zgrajen na pečini. Spodaj vidiva zanimivo plažo, polno visokih, kamnitih možicev. Odločiva se, da se odpeljeva do nje in tam prenočiva. Najdeva odcep, a že na začetku so na cesti ogromne luknje. Tvegava in se odpeljeva po deloma betonski, deloma makadamski cesti. Par krat kolebava, ali naj se obrneva, a na srečo vztrajava na skoraj neprevozni poti, ki dva krat pelje še čez potoček. Prideva do čudovite plaže Livadi. Parkirava pod oljkami ob obali z mivko, kamenčki, ploščatimi kamni in kamnitimi možici. Plaža je prazna. Kopava se, zgradiva najinega visokega kamnitega možica, Miro zakuri taborni ogenj in uživava.                                           prevoziva  48km

20.9.,torek

Sama sva na plaži. Zjutraj se kopava, nabirava kamne, bereva. Popoldne se odpeljeva do arheoloških najdišč starega mesta Aliki. Vstop je brezplačen. Potke naju vodijo po polotočkumimo ostankov bazilike, starega kamnoloma marmorja. Povsod okoli polotoka je videti bele, bleščeče skale.  V morju je videti velike marmorne bloke. Menda je bilo tu nekdaj mesto. Na ozkem prehodu na rt je na obeh straneh peščena plaža z restavracijami. Peljeva se ob vzhodni obali do Paradise plaže. Parkirava ob glavni cesti in se peš spustiva po slabem makadamu kak kilometer do plaže. Peščena plaža je na eni strani polna marel. Po mivki moraš daleč v morje, da lahko zaplavaš. Močijo naju visoki valovi, ki naju vsake toliko zalijejo. Proti večeru se zapeljeva do Marbel plaže. Zapeljeva se skoraj do Thassosa, nato zavijeva desno najprej po asfaltu, ki se kmalu konča, nato po makadamu. Po 6km vožnje prideva do prvega zaliva, Salinara plaže, peljeva se naprej do zaliva Marbel  in do naslednjega zaliva, Vathy, pod kamnolomom marmorja. Plaža je vsa v belem prahu in mi ni všeč. Parkirava in greva peš skozi skladišče, kjer nalagajo kamnite bloke in drobljen pesek na ladje. Prideva do asfaltne ceste, ki pelje Vahty cove luxury resort. Cesta je zaprta z rampo , v zaliv se vozijo z jahtami.       prevoziva 44km

21.9., sreda

Čez noč je zahladilo, zjutraj je le 18 stopinj. Ob 9h sva na trajektu za Keramoti. Peljeva do mejnega prehoda Exoci za Bolgarijo.  Ni gužve. Ustaviva se v Goce Delčev. Mestece je, kot da bi se v njem ustavil čas. Vse zgleda kot pri nas pred 40imi leti. Pojeva kosilo, nakupiva hrano, saj bodo v prihodnjih dneh zaradi praznikov zaprte trgovine. Peljeva se v Bansko, lepo turistično mestece pri NP Pirin. Sprehodiva se po tlakovanih peš ulicah mimo obnovljenih starih hiš. V mestecu ravno poteka festival gorniškega filma. Oblečeva puh, je samo 14 stopinj. Proti večeru se zapeljeva proti Vihrem koči, ki je na 2000mnv. Začnejo padati zmrzlinci, zato se ustaviva na velikem parkirišču  3km pod kočo.         prevoziva   233km

22.9., četrtek

Zunaj je le 4 stopinje, prevoziva še 3km do koče Banderica, kjer je temperatura pod lediščem. Parkirava na velikem parkirišču. Pirin slovi po 118-ih ledeniških jezerih. Ta dan si jih bova nekaj ogledala. Za kočo so lesene stopnice, ki nama skrajšajo ovinek. Stopnice so še naprej, a ne veva, kam vodijo. Po cesti greva do naslednjega ovinka in po stezi do koče Vihren. Od tu slediva zelenim in rdečim oznakam. Čez mostiček in po šotastem, mokrem terenu do potoka Glazne. Vse je v ivju, luže so pomrznjene. Prideva do prvega , manjšega Okoto jezera. Pot se začne strmeje vzpenjati nad Ribno banderishko jezero in Long Banderitsa jezero. Prideva na sedlo in prečiva greben pod Todorka vrhom. Rahlo se spustiva do Todorka jezera, kjer imava prvi postanek za malico. Spustiva se do večjega jezera Zhabeshkoto (2322 vm) in jezera Dalgato(2310 vm). Še eno manjše jezero je na vzpetini. Nato se strmo spuščava skozi gozd do potoka Demianitsa, malo naprej je istoimenska koča. Oskrbnik nama segreje nekakšno enolončnico in skuha zeliščni čaj. Pri koči so majhne kočice za prespat. Ma vse je že bolj v razpadajočem stanju, kuhinja pa spominja na naše nekdaj črne kuhinje. Po 9-ih urah sva nazaj na parkirišču. Prehodila sva 24km in 1500vm.  Spet začnejo padati mraznice. Spet zapeljeva do Banskega. Zvečer si ogledava par filmov (ogledi so brezplačni). Prespiva na parkirišču pri stadionu.                                                             prevoziva 18km

23.9., petek

Privoščiva si dolg spanec. Končno zunaj sije sonce, a je vseeno mrzlo. Dopoldne si ogledava nekaj gorinških filmov, med drugimi tudi Zgodbo o Savi. Prikazuje štiri kajakaše, ki so jo preveslali. Popoldne se odpeljeva proti Borovcu v Rilsko gorovje. Najprej se spustiva skoraj na 300mnv, nato spet dvigneva. V Borovcu parkirava pri postaji žičnice. Nikjer ne moreš brezplačno parkirati, kot pred leti.  Sprehodiva se po prav tako turističnem mestecu.                               prevoziva   147km

24.9., sobota

Ob 8:30h je prva vožnja z gondolo (25lev na osebo). Midva sva že na njej. Danes nameravava osvojiti Musalo, najvišji vrh Balkana. Z Jastrebca, zgornje postaje žičnice, pelje široka pot preko smučišč do nedokončanega hotela pri jezeru- tu se začne pot strmeje vzpenjati, tudi snega je vse več.  Steza vijuga do koče pri Ledenem jezeru. Snega je vedno več, pot je strma in drsi. S še dvema bolgaroma ta dan prvi dosežemo zasnežen vrh. Odprejo se pogledi še na drugo stran, kjer so tudi jezera. Ko se vračava se na vrh vali truma pohodnikov, nekateri so kar v navadnih telovadnih. Pri spodnjem jezeru se grejeva na soncu.  Popoldne se odpeljeva proti domu. V Dupnici se ustaviva na pečenju, ob 18:30h sva v Kalotini na meji s Srbijo. Čakava eno uro. Prespiva pri Nišu.                  prevoziva  273km

 25.9.,nedelja