Kreta, 4.7.-30.7.2021

Zaradi korone se morava pred potovanjem napovedati preko interneta za vstop na Hrvaško, certifikat o cepljenju imava.

Nedelja, 4.7.

Vstajanje ob 3h  zjutraj. Dežuje. Brez problemov prečkava mejo, ob 8h  sva v Karlobagu, prvo postajališče za jutranjo kavico. Gladko prideva čez mejo v Bosno, nato začnejo kolone, kar kilometerska je za vstop nazaj na Hrvaško. Po avtocesti prideva hitro do doline Neretve v Ploče, ustaviva se ob cesti pri Soline in se vrževa v morje, v Dubrovniku sva okoli 15h. 12 km iz Dubrovnika iščeva kamp Agava, je zaprt, zato se vrneva v Dubrovnik (apartmaji Čuk-30€ preko bookinga). Sprehodiva se do starega dela mesta v obzidju, se kopava. (prevoziva 696km)

Ponedeljek, 5.7.

V načrtu sva imela vožnjo s čolnom na otoček Lokrum, a včeraj sva videla, da je gužva in sva se odločila, da greva naprej. Na meji s Črno Goro čakava približno 20min, v Xsari začne svetiti lučka za vodo, takoj za mejo ustaviva in vidiva, da se je snela cev za vodo. Miro jo namesti nazaj, a med vožnjo jo spet vrže ven. Poišče mehanika, kjer dobi vezice in nekako pritrdi cev nazaj. Cijaziva se skozi obmorska mesteca. Končno prideva do Dolge plaže. Poiščeva prenočišče, tu je ogromno apartmajev, vse izgleda še v gradnji, a je naseljeno. Sprehodiva se po res dolgi, peščeni plaži, se kopava . (prevozila 170km)

Torek, 6.7.

Preko interneta izpolniva obrazec za vstop v Grčijo. Zjutraj se ponovno sprehodiva po plaži. Ne želiva si tu preživeti dopust, polno je turistov, ležalnikov...morje je nizko. Po uri vožnje sva na meji z Albanijo, čakava spet približno 20 minut. Cesta v Albaniji je nova, a so ves čas omejitve hitrosti. Zapeljeva v mesto Lezhe in proti plaži Rana Hendum. Nekoč je bilo to zaprto vojaško območje, zdaj po zelo slabi cesti pripeljeva na dolgo, mivkasto plažo. V bližini rastejo hoteli, restavracije, na plaži so postavljeni sončniki z ležalniki. Dopoldne preleživa na plaži in se kopava. Popoldne se zapeljeva do lagune Patokut, znani predvsem po dobrih restavracijah. Sama laguna je naravni park z lesenimi mostički, kočicami na dolgih sipinah. V eni izmed mnogih restavracij- midva izbereva Pato, sediva ob vodi v senci in naročiva tipične jedi za te kraje. Dobiva popečen koruzni kruh v jogurtu, ovčji sir z mešano solato, hobotnico in kalamare na žaru, ribo s krompirjem in zeljem, pečen krompir, vse poplakneva z limončelom, za konec pa še zvrhan krožnik sadja in peciva. Nadaljujeva, prideva v Vlore, ki se je zelo spremenilo od najinega zadnjega obiska. Postalo je mondeno mesto s palmami in širokimi avenijami. Peljeva se čez prelaz in do plaže Nazar pod prelazom. Dvakrat prej, ko sva potovala po Albaniji, sva tu prenočila, zdaj so tu prestižni apartmaji. Peljeva se do Borsh, po 3km slabe obalne ceste prispeva v »hotel« Elizabeta (35€ preko bookinga). (prevoziva 400km)

Sreda 7.7.

Hotelček je tik ob plaži, tako da se zjutraj kopava, nato pa nadaljujeva proti Grčiji. Pred mejo tankava, nato pa čakava na prehodu celi dve uri. Vsakega, ki prečka mejo, testirajo. Takoj za mejo zavijeva na plažo tik pod cesto. Ob cesti do Parge se ohladiva še na pirčku. Parga je obmorsko mestece, zgrajeno v naravnem amfiteatru v hribu. Midva prevoziva dva hribčka, da prideva do plaže Valtos, tik za njo je kamp. Na plaži s kamenčki je polno ležalnikov s sončniki, polno je turistov, zato prehodiva celo, da prideva do dela, ki je manj oblegan. Zvečer se odpraviva čez hrib z beneškim gradom, od koder je lep razgled na plažo in na drugi strani na staro mestece. Strmo se spustiva proti mestu po uličicah in stopniščih, zabasanimi s turisti. V eni izmed mnogih restavracij si privoščiva ribjo večerjo za normalno ceno. (prevoziva 161km)

Četrtek, 8.7.

Jutranje kopanje na še prazni plaži. Preden se začne gužva, sva že na poti proti Lefkasu. Ustaviva se tik pred pantomskim mostom, pri trdnjavi Agia Mavra. Obnovljena utrdba skriva v notranjosti ruševine gradu iz 14 stoletja, ki so jo zgradili siciljanski vladarji. Zapeljeva se čez most in nad mesto Lefkada do samostana Faneromeni. V senci borovcev se sprehodiva po urejenem vrtu, uživava v pogledih na morje. Poleg cerkve, čudovitega samostanskega dvorišča z bujnim vrtom, muzeja z redkimi bizantinskimi ikonami, rokopisi in evangelijev iz preteklosti, si ogledava še knjižnico in manjši živalski vrt. Nadaljujeva proti Agos Nikitas. Parkirava nad vasico in se spustiva po tlakovani uličici, polni trgovinic, restavracij, hotelčkov do obale. Nazaj grede pojeva kosilo v eni od polnih restavracij.. Voziva po zahodnem, hribovitem delu otoka, zavijeva na strmo, ozko cesto do Avali in Petra plaže (plačljivo parkirišče -5€ na dan). Prenočiva vasici Dragano-apartmaju Ntina (40€).

Začnejo se težave še v auspuhom !  (prevoziva 148km)

Petek,9.7.

Lastnica nama prinese domači med za zajtrk. Na tej strani otoka so iz glavne ceste dostopi do plaž po strmih, ovinkastih in ozkih cestah. Plaža Gialos velja za eno najdaljših in najlepših. Na njej ni sence, lahko pa parkiraš brezplačno. Popoldne se premakneva so naslednje plaže, Egkremni. Cesta se strmo spusti skozi borov gozd, kake 2km pred koncem je zaprta z ograjo. Parkirava v gozdičku nad cesto. V pripeki hodiva do roba klifov, nato po 300 stopnicah, vpetih v klife, do čudovite plaže s turkiznim morjem in belo peščeno plažo. S sabo imava sončnik, na plaži ni sence. Pozno popoldne se vračava v klanec, približno 200 vm. Sonce še vedno pripeka. Zapeljeva se v pristaniško mestece Nidris, kjer kupiva karte za trajekt-otok Kefalonija (115€ )za naslednji dan. Sprehodiva se po uličicah, polnih turistov in trgovinic, barov (v Grčiji je kava zelo draga-od 2.5-5€) in promenadi. Prespiva v kampu Valtos Nidri (25€). (prevoziva 65km)

Sobota, 10.7.

Okoli 9h se zapeljeva v mestece na kavico. Trajekt iz Nidrisa do Fiskarda na Kefaloniji vozi 2 uri. Izplujemo ob 11uri. Trajekt je poln. Zapeljeva po zahodnem delu otoka, zopet težave z auspuhom. Miro ga za silo fiksira na menjalnik.  Drživa pesti, da avto zdrži do ponedeljka. Zavijeva iz glavne ceste in po strmem klancu do Assosa, ribiške vasice z utrdbo. Pojeva kosilo in naslednja postaja je plaža Mirtos. Velik zaliv z belimi kamenčki in mivko, globoko pod pečinami na obeh straneh plaže. Pozno popoldne se zapeljeva do glavnega mesta Argostoli in naprej ob obali do konca polotočka, do kampa Argostoli (16.50€). (prevoziva 73km)

Nedelja, 11.7.

Ob 8h sva na poti. Peljeva se po notranjosti otoka. Cesta je ožja in se dvigne visoko mimo hriba Aenos.V pristaniškem mestecu Paros sva okoli 10h. Na ne tako lepi plaži Skala, kot sva jih vajena do zdaj, se kopava in čakava trajekt do polotoka Peloponez. Po uri in pol vožnje se izkrcava v pristanišču Kyllini. Zapeljeva se do Olimpie, kjer si še enkrat, kot pred mnogimi leti, ogledava starodavno mestom Olimp, oziroma ruševine s slavnim stadionom. V mestecu je mnogo hotelov. (prevoziva 118km)

Ponedeljek, 12.7.

Končno dobiva v mestecu Pirgos servis, kjer nama poštimajo auspuh. Ob obali se peljeva proti jugu, nato na vzhod po avtocesti do Kalamate. Sva zgodnja za v kamp, zato se peljeva po slikoviti cesti. V vasi Kambos se ustaviva v domači gostilni. Cesta se spusti v Kardamili, ustaviva se na Foneas plaži, njena značilnost sta velika skala sredi zaliva in kristalno čisto morje. Zvečer se zapeljeva v kamp Kalogrija v mestecu Stoupa. (prevoziva 198km)

Torek,13.7.

Plan je bil obisk plaže Paralia, na otoku Elafonisos, na JV delu Peloponeza, vendar se zaradi težav z avtom premisliva. Dan za poležavanje, kopanje...Pod kampom je mivkasta plaža, na njej veliko družin z majhnimi otroci. Čez hribček na drugo stran je plaža lepša, z drobnimi kamenčki, a veliko ležalniki in sončniki. Ob obali se vrstijo restavracije.

Sreda,14.7.

Po jutranjem kopanju se odpraviva proti Gythio, pristanišču, od koder naju bo trajekt odpeljal na Kreto. V vasici Thalames je ob cesti prijetna gostilnica z velikimi murvami, ki delajo senco. V Gythiu poiščeva agencijo in kupiva karte iz Krete nazaj na celino (karte za Kreto sva rezervirala že pred potovanjem). Trajekt ima polurno zamudo, ustavimo se še na dveh otočkih in nekaj po polnoči pristanemo v Kissamosu.  (prevoziva  60km

Četrtek, 15.7.

Ta dan imava v načrtu obisk najbolj znane plaže na otoku- Balos. Slaba makadamska cesta se počasi dviga po vzhodni strani polotoka. Po 7 km sva končno na koncu ceste.  Parkirišče je že polno, zato parkirava  kar ob cesti. Vstopnina je 1€ na osebo. Kamnita potka se spušča okoli 2km do plaže. Občudujeva barve morja v laguni, ki je vseh mogoče modrih in turkiznih barv. Del obale je okupiran z dežniki in ležalniki. Obhodiva laguno, se kopava. Pristane ladjica, iz katere se vali turistov. Po dveh urah se vrneva do avta in nazaj po prašni cesti. Ko prideva na glavno cesto, kmalu spet zavijava iz nje do plaže Palasarna. Dolga mivkasta plaža s sipinami in čistim morjem. Močno piha in nimava občutka, kako sonce žge. Do naslednje plaže, Sfinari, se morava najprej odpeljati 7km v klanec in spet proti jugu po obalni, panoramski cesti nekaj 100m nad morjem. Naslednja plaža je Elafonisos. Pot se strmo spusti do morja in prevoziva še 5km, preden prideva do nje. Peščena plaža se podaljša na polotok, celega obhodiva. Počakava sončni zahod na enem od mnogih ležalnikov. Spet nazaj proti S  in potem po serpentinasti cesti spust do mesta Paleohora. Prespiva v kampu Paleohora. 143Km

Petek, 16.7.

Čez cesto je plaža, jutranje kopanje, sprehod do mesteca in na kavico. Popoldne se odpeljeva 4km proti zahodu. Spet slaba makadamska cesta naju pripelje do plaže Anidri in Gialiskari.

Sobota, 17.7.

Ob 6h sva pokoncu, ob 7h imava trajekt za Agio Roumeli. Ta dan imava v načrtu pohod po soteski Samaria. Po tlakovani potki hodiva 1km iz vasi do kamnite hiške,  kjer pobirajo vstopnino- 5€ na osebo. Po km hoje prideva v najožji del, 3m široko sotesko, obdano s 300meterskimi stenami. Predel res ni dolg, a je vreden ogleda. Potka  vodi nekajkrat čez vodo po mostičkih, kamnih , lesenih brveh. Po 3km hoje prideva do počivališča z vodo in klopcami sredi borovcev. Od tu naprej se soteska širi in postaja bolj strma. Po 6-ih km prideš do vasice Samaria. Začnejo se valiti trume turistov iz nasprotne smeri, hitro se obrneva in hitiva nazaj, da ne obstaneva v gužvi. Po 2:30h vzpona in dveh urah spusta sva nazaj pri morju. Prehodiva 13km .Veliko je restavracij s hrano, preden greva nazaj s trajektom, se še kopava.

Nedelja, 18.7.

Proti Xania. Dvigneva se na plato visok 600m, nato se spuščava proti morju. Parkirava pri obzidju. Sprehodiva se po promenadi, polni kavarnic, po uličicah s trgovinicami , hitro se naveličava in zapeljeva do velikega vojaškega pokopališča Suda Bay. Zapeljeva se še do samostana Moni Arkadija, nato do jezera Kourna. Mulnato dno ne ustavi Mirota in se kopa. Zvečer se peljeva v hribe čez otok. Prespiva na planoti, polno požetih polj pšenice, v vasi Kares. (prevoziva 237 km)

Ponedeljek, 19.7

Ovinkasta cesta se spušča iz 700m proti morju. V vasi Komitades začneva pohod po soteski Imbros(vstopnina 2.5€ na osebo). Po uri in pol prideva do okna v skali, tu se začne kanjon  počasi ožati. Steza se ves čas počasi dviga. Soteska se še enkrat zoži, na širših delih nama delajo senco tise. Po 3h hoje sva po isti poti nazaj. V Frangokastelo se kopava, so visoki valovi in imam kar težavo za priti v morje.  Znamenitost majhnega mesteca je trdnjava, ki jo ravno obnavljajo. Po internetu poiščeva kamp-Plakias, Appolonio kamp (16€). Kamp ima bazen, ker ni ravno na obali. Večerni sprehod.               (prevoziva 64 km)

Torek, 20.7.

Danes bova obiskala najbolj znamenito plažo na tem območju, Palm beach. Zapeljeva se kakih 10km do Kate Mori, kjer je bil nekoč samostan, tu najdeva lokal, a nama ne znajo povedati, kako se pride peš do plaže. Tabornik (Miro)me pelje po makadamski poti po desnem bregu reke, ki se konča pri cerkvici. Od tu naprej vodi ozka pot visoko nad strugo. Na nekaterih mestih je prvotna pot splazela in vodi zdaj više nad reko. Pogledi so čudoviti, sploh, ko prideva nad znamenito plažo. Reka je izdolbla visoko sotesk, ki se razširi v zelen pas, poraščen s palmami, preden se izlije v morje. Steza naju pripelje na parkirišče, od tu se spustiva po stezi in stopnicah do plaže. Ob reki vodi steza skozi palmov gozd. Sprehodiva se malo po stezi, malo kar po vodi, ki je prijetno hladna. Hoja nazaj nama vzame približno 50min. Odpeljeva se še do izhodišča za pohod po kanjonu Kortaliotiko. Prijeten sprehod naju pripelje do plaže, kamor lahko prideš le peš. Zvečer v Agii Galini poiščeva kamp No problem(16€) . (prevoziva 73 km)   

Sreda, 21.7.

Zjutraj se zapeljeva mimo vasi Shivas, za vasjo Listaros proti jugu do samostana Odigitrias

Od tu se spuščava po zelo slabi makadamski cesti približno 8km do parkirišča. Hodiva po široki soteski z visokimi stenami, senco nama delajo oleandri. Prideva do stare cerkvice, oljka ob njej naj bi štela celih 600let. Po pol ure hoje sva na plaži Agiofaraggo, ki jo spet lahko obiščeš le peš. Piha, sence skoraj ni. Ko se vračava, si ogledava še samostan. Naslednji cilj je Matala. Poiščeva kamp, ki je najslabši, kar sva jih kdaj videla. Služi bolj za parkirišče turistom, ki se pridejo kopat. Najboljša stvar je, da je tik pod skalami na zahodni strani plaže, v katere so vklesane skale. V 60-ih letih je bilo to priljubljeno prebivališče hipijev. Strm hrib loči dve plaži v mestecu. Odpraviva se čez hrib na Rdečo plažo. Zvečer se kopava še na plaži tik ob »kampu«. (prevoziva 55 km)

Četrtek, 22.7.

Jutranje kopanje in nato proti Zarosu. Ustaviva se ob jezeru, popijeva jutranjo kavico in začneva današnji pohod po kanjonu Rouvas. Stopnice se začnejo tik nad restavracijo, nato prečiva pobočje in se spustiva v sotesko. Kmalu se pot vzpne nad sotesko in spet spusti do dna. Od tu je pot po kanjonu prepovedana, morava na drugo stran in v hrib. Pot je lepo vhojena, a nekoč lesene ograje razpadajo. Nekaj lesenih brvi nama pomaga pri prehodih strmo v pobočju. Kmalu prideva na položnejši teren, ki naju pripelje do piknik placa. Hoje je okoli 3ure. Pri jezeru Zaros pojeva kosilo-postrv iz jezera. Peljeva se proti Iraklii, v vasici Sisi najdeva istoimenski kamp (23€). Kopava se v bazenu, plaža je skalnata , a zaradi visokih valov nedostopna. Zvečer se sprehodiva ob obali približno 1km do mesta. (prevoziva 131 km)

Petek, 23.7.

Dan za počitek.

Sobota, 24.7.

Zjutraj se zapeljeva do Plake, kjer z ladjico obiščeva otok Spinalonga (ladjica 10€ na osebo, vstopnina 8€ na osebo). Na otoku solz, kot so ga imenovali domačini, so nekoč živeli gobavci. Obzidan je z beneško utrdbo z dvema vhodoma, enega so imenovali Dantejeva vrata. Skozi ta so vstopali gobavci na otok. Obhodiva otok, na njem so ostanki stavb v katerih so živeli gobavci vse do leta 1957. Nadaljujeva proti Agios Nikolaos, znanem po globokem jezeru, povezanim z morjem. Mestece je nabito turistov in jaht v pristanišču. Skozi peš ulico, polno trgovinic, se povzpneva nad jezerce Voulismeni. Zapeljeva se do zlate plaže Voulisma. Nad plažo so gostilnice z odlično hrano. Nato se voziva po panoramski cesti malo ob in malo nad obalo mimo Sigeie in po hribu do samostana Toplou. Utrjen je z 10m visokim obrambnim obzidjem izza katerega kuka visok zvonik. V središču dvorišča je vodnjak, ki je zagotavljal menihom vodo med raznimi obleganji. V samostanu je zanimiv muzej starih ikon, biblij, križev, pečatov, zastav...Obiščeva Val plažo-plačljivo parkirišče. V načrtu je bil pohod do konca polotoka, a je zadnje 2km cesta zaprta in tabla-prepovedan prehod. Kopava se še na plaži Erimufolis in Itanos. (prevoziva 160km)

Nedelja, 25.7.

Prespala sva v avtu ob plaži. Zjutraj se Miro kopa, Nato se zapeljeva do Zarkos-a in se peš podava po soteski do Zarkos plaže. Pozno popoldne se vračava. Preko Bookinga dobiva apartma v vasi (Dimitra apartma-40€). Se očediva in v bližnji gostilnici, kjer posedajo domačini, naročiva kozarček rujnega. Nad vasjo si ogledava izvir pitne vode, v vasi je tudi mlin in muzej, a je vse zaprto. Ob poti se prvič letos najeva fig. (prevoziva 160 km)

Ponedeljek, 26.7.

Proti jugu se peljeva do obmorske vasice Xerokambos. Greva hodit v istoimenski širok kanjon. Potka je slabo shojena, bolj od živali, kot od ljudi. Ko se soteska razcepi na dva dela, se obrneva. Kopava se v čudovitem zalivčku Alona . Dopoldne smo na plaži v štirih, popoldne se začne polnit. Sprehodiva se ob obali. Zalivčki si sledijo eden za drugim in prideva do zaprte lagune Alacolini, voda zaudarja. Zapeljeva se na Mazida plažo. Na peščeni, dolgi obali s turkiznim morjem se turisti porazgubijo. Uživava do večera, nato se zapeljeva po cik cakasti cesti, ki se dvigne visoko nad obalo in ponuja lepe poglede na zaliv. Nekaj časa se voziva po planoti, nakar se cesta spet spusti k morju. Ob obali prideva do kampa Koutsounari. Lep,urejen kamp s parcelicami, ograjenimi z bambusom -cena 25€ (prevoziva 80km)

Torek, 27.7.

Jutranje kopanje na plaži s kamenčki, popoldne se zapeljeva proti severu. Spet se ustaviva na Voulisma plaži, a danes je polna kopalcev in v morju se svetlika nekaj čudnega, podobnega koščkom plastike. Ne vztrajava dolgo, najin današnji cilj je Kato Gouves- kamp Crete-27€ . (prevoziva 98 km)

Sreda, 28.7.

Zjutraj obiščeva Knosos,(20€ vstopnina na osebo) najdišče najstarejšega mesta v Evropi.Ogledava si rekonstrukcijo nekdanjega palačnega kompleksa minojcev, najzanimivejši del z mozaiki je zaprt. S krajem naj bi bile povezane številne legende- labirint z Minotavrom in zgodba o Dedalu in Ikarju. Že zgodaj sva v Irakliu pred arheološkim muzejem. Se sreča, kajti, ko odhajava, je pred njim dolga vrsta. Arheološki muzej Heraklion je eden največjih muzejev v Grčiji in najboljši muzej minojske umetnosti v svetu. Muzejska razstava ima najbolj obsežno zbirko najdb iz minojske civilizacije in drugih zgodovinskih obdobij Krete. Res je vredna ogleda. Po dveh urah sva zunaj, v parku je bifejček, obsediva in se osveživa. Ogledava si nekaj glavnih znamenitosti mesta- beneške zgradbe, obzidje in arzenal, vodnjake iz beneškega obdobja, skulpture in kipe, posejane po mestu, baziliko, … Pozno popoldne se vkrcava na trajekt za Pirej- avto in dve osebi-106€. (prevoziva  34 km)

Četrtek,29.7.

Ob 7h pristanemo. Mimo Aten je gužva na cesti, avtocesta ima gosto posejane cestninske postaje, kjer se ustavljava in plačujeva in zgubljava čas. Popoldne zapeljeva iz avtoceste do obale pri mestecu Limani. V morju so ježki, ni tiste turkizne barve, ki sva se jo navadila, a za ohladitev je v redu. Ob 17h sva pred Skopjem. Zunanji termometer na bencinski kaže 46 °. Res je vroče, se komaj diha. Ob polonči prečkava srbsko hrvaško mejo.

Petek, 30.7.

Ob 6:15h sva končno doma po prevoženih 1780km iz Pireja.

(skupno sva  prevozila  4993 km)